V poskus smo vključili 28 jagnjet oplemenjene jezersko-solčavske pasme (JSR). V skupino ODSTAVLJENI smo vključili 13 jagnjet (7 moškega in 6 ženskega spola), ki so bila odstavljena pri povprečni starosti 84 dni (povprečna telesna masa 21 kg). S preizkusom pitanja smo pričili na dan odstavitve. Jagnjeta so bila dokrmljevana s testnim krmilom Zlato runo-test proizvajalca Jata ob osnovni voluminozni krmi (seno). V skupino NEODSTAVLJENI smo vključili 15 jagnjet (6 moškega in 9 ženskega spola), ki so bila skupaj z materami na paši v bližini hleva, kamor so imela tudi dostop do enakega krmila, kot jagnjeta iz skupine odstavljeni. Vsa jagnjeta so bila rojena v obdobju od 21. januarja do 9. aprila 2020. Jagnjeta, ki niso bila odstavljena, so bila na paši skupaj z materami od 61 dne starosti dalje, ko so dosegla v povprečju 14,34 kg telesne mase. Odstavljena jagnjeta so bila ob zakolu stara povprečno 133,31 dni in težka povprečno 35,7 kg, medtem ko so bila neodstavljena jagnjeta ob zakolu stara povprečno 161,75 dni in težka povprečno 34 kg. Preverili smo vpliv odstavitve, spola in starosti ob zakolu na rast, klavne lastnosti, deleže makrokonfekcijskih kosov mesa, vsebnost nekaterih maščobnih kislin ter na nekatere senzorične lastnosti. V model za vsebnost maščobnih kislin je bila poleg prehrane in spola kot linearna regresija vključena tudi celokupna vsebnost maščobe v dolgi hrbtni mišici. Interakcija med skupino in spolom ni bila značilna za nobeno od lastnosti, zato smo jo iz modela izključili.
Opisna statistika za lastnosti rasti JSR jagnjet glede na skupino
Skupina | Lastnost | N | Povprečje | SD | Min | Max |
Neodstavljeni | Rojstna masa, kg Masa ob odstavitvi, kg Starost ob odstavitvi, dni Masa ob zakolu, kg Starost ob zakolu, dni Dnevni prirast od roj. do zakola, g/dan Dnevni prirast od ods. do zakola, g/dan |
15 / / 15 15 15 / |
3,27 / / 33,99 161,75 196,62 / |
0,81 / / 2,73 26,36 41,42 / |
2,40 / / 29,00 110,00 137,23 / |
5,10 / / 38,50 193,00 278,05 / |
Odstavljeni | Rojstna masa, kg Masa ob odstavitvi, kg Starost ob odstavitvi, dni Masa ob zakolu, kg Starost ob zakolu Dnevni prirast od roj. do zakola, g/dan Dnevni prirast od ods. do zakola, g/dan |
13 13 13 13 13 13 13 |
3,80 21,94 83,77 35,76 133,31 246,46 282,51 |
0,78 2,43 13,95 1,82 17,52 38,61 49,30 |
2,40 17,00 56,00 33,20 98,00 192,55 225,00 |
5,20 26,20 105,00 38,10 161,00 329,59 369,05 |
N = število meritev, SD = standardna deviacija, Min = minimum; Max = maksimum
Klavne lastnosti JSR jagnjet glede na skupino in spol (LSM ± SE)
Lastnost | Skupina (G) | Spol (S) | |||||
Neodstavljeni | Odstavljeni | moški | ženski | Sig. (G) | Sig (S) | Sig. starost | |
Prirast od rojstva do zakola, g/dan | 217,6 ± 5,1 | 222,9 ± 5,6 | 224,4 ± 5,2 | 216,1 ± 4,8 | ns | ns | *** |
Prirast od odstavitve do zakola, g/dan | / | 281,0 ± 8,9 | 300,5 ± 12,7 | 261,5 ± 13,8 | / | 0,08 | * |
Klavnost, % | 48,58 ± 0,65 | 48,86 ± 0,71 | 48,12 ± 0,66 | 49,33 ± 0,61 | ns | ns | ns |
pH45 | 6,42 ± 0,04 | 6,46 ± 0,04 | 6,45 ± 0,04 | 6,44 ± 0,03 | ns | ns | ns |
pH24 | 5,16 ± 0,01 | 5,17 ±0,01 | 5,18 ± 0,01 | 5,15 ± 0,01 | ns | ns | ns |
EUROP mesnatost, 1-15 | 7,07 ± 0,26
R- |
7,31 ± 0,29
R- |
6,77 ± 0,27
R- |
7,62 ± 0,25
R0 |
ns | * | 0,06 |
Zunanja zamaščenost, 1-15 | 6,56 ± 0,28
3- |
8,49 ± 0,31
30 |
6,89 ± 0,28
3- |
8,16 ± 0,26
30 |
*** | ** | ns |
Notranja zamaščenost, 1-15 | 8,03 ± 0,39
30 |
9,77 ± 0,43
4- |
7,64 ± 0,40
30 |
10,15 ± 0,37
4- |
* | *** | * |
Površina dolge hrbtne mišice, cm | 10,89 ± 0,38 | 11,88 ± 0,42 | 11,56 ± 0,39 | 11,21 ± 0,36 | ns | ns | ns |
Dolžina trupa, cm | 61,17 ± 0,56 | 60,27 ± 0,61 | 60,64 ± 0,56 | 60,80 ± 0,52 | ns | ns | ns |
Širina stegna, cm | 19,05 ± 0,22 | 19,20 ± 0,24 | 19,01 ± 0,22 | 19,23 ± 0,21 | ns | ns | ns |
Širina plečeta, cm | 17,30 ± 0,29 | 17,52 ± 0,32 | 17,40 ± 0,30 | 17,41 ± 0,28 | ns | ns | ns |
L (svetlost) | 38,85 ± 0,50 | 42,86 ± 0,55 | 41,11 ± 0,51 | 40,60 ± 0,47 | *** | ns | ns |
a* (rdeča barva) | 17,45 ± 0,40 | 17,39 ± 0,44 | 17,79 ± 0,41 | 17,05 ± 0,38 | ns | ns | * |
b* (rumena barva) | 8,27 ± 0,24 | 9,20 ± 0,26 | 8,85 ± 0,25 | 8,61 ± 0,23 | * | ns | * |
Sig. – statistična značilnost; ns – ni statistično značilnih razlik (P>0,05);
*, **, *** – razlike med skupinami so statistično značilne (*P<0,05; **P<0,01; ***P<0,001)
Deleži makrokonfekcijskih kosov JSR jagnjet glede na skupino in spol (LSM ± SE)
Lastnost | Skupina (G) | Spol (S) | |||||
Neodstavljeni | Odstavljeni | moški | ženski | Sig. (G) | Sig (S) | Sig. starost | |
Vrat, % | 6,89 ± 0,12 | 6,78 ± 0,13 | 7,35 ± 0,12 | 6,32 ± 0,11 | ns | *** | ns |
Podplečje, % | 3,66 ± 0,07 | 3,31 ± 0,07 | 3,62 ± 0,07 | 3,36 ± 0,06 | ** | * | ns |
Pleče, % | 18,65 ± 0,21 | 17,75 ± 0,23 | 18,48 ± 0,21 | 17,92 ± 0,19 | * | 0,07 | * |
Hrbet, % | 6,73 ± 0,13 | 6,69 ± 0,14 | 7,02 ± 0,13 | 6,39 ± 0,12 | ns | ** | ns |
Ledja, % | 5,21 ± 0,11 | 5,75 ± 0,12 | 5,41 ± 0,11 | 5,55 ± 0,10 | ** | ns | ns |
Rebra s potrebušino, % | 22,81 ± 0,24 | 23,72 ± 0,27 | 22,78 ± 0,25 | 23,75 ± 0,23 | * | ** | 0,05 |
Stegno, % | 33,68 ± 0,29 | 32,69 ± 0,32 | 33,21 ± 0,30 | 33,16 ± 0,27 | * | ns | ns |
Ledvica, % | 0,72 ± 0,02 | 0,72 ± 0,03 | 0,75 ± 0,02 | 0,70 ± 0,02 | ns | ns | * |
Ledvični loj, % | 1,75 ± 0,19 | 2,72 ± 0,20 | 1,45 ± 0,19 | 3,02 ± 0,17 | ** | *** | ns |
Sig. – statistična značilnost; ns – ni statistično značilnih razlik (P>0,05);
*, **, *** – razlike med skupinami so statistično značilne (*P<0,05; **P<0,01; ***P<0,001)
Vsebnost celokupne maščobe (ut. %) in vsebnost nekaterih maščobnih kislin (% maščobne kisline od skupnih maščobnih kislin) v intramuskularni maščobi dolge hrbtne mišice JSR jagnjet glede na skupino (LSM ± SE)
Maščobna kislina | Skupina (G) | ||
Neodstavljeni | Odstavljeni | Sig. | |
Celokupne maščobe, g/100 g vzorca | 2,03 ± 0,12 | 2,26 ± 0,13 | ns |
Nasičene maščobne kisline, SFA | 42,15 ±0,38 | 40,16 ± 0,51 | * |
Enkrat nenasičene maščobne kisline, MUFA | 41,04 ± 0,56 | 46,78 ± 0,61 | *** |
Večkrat nenasičene maščobne kisline, PUFA | 16,72 ± 0,58 | 12,82 ± 0,63 | *** |
n-6 PUFA | 11,57 ± 0,54 | 11,33 ± 0,58 | ns |
n-3 PUFA | 4,06 ± 0,17 | 1,40 ± 0,18 | *** |
Razmerje n-6/n-3 PUFA | 2,88 ± 0,47 | 7,40 ± 0,51 | *** |
Dolgoverižne PUFA | 4,32 ± 0,16 | 3,73 ± 0,18 | * |
Dolgoverižne n-6 PUFA | 2,99 ± 0,16 | 3,33 ± 0,17 | ns |
Dolgoverižne n-3 PUFA | 2,38 ± 0,11 | 0,96 ± 0,11 | *** |
Razmerje dolgoverižne n-6/n-3 PUFA | 1,23 ± 0,27 | 3,53 ± 0,29 | *** |
Sig. – statistična značilnost; ns – ni statistično značilnih razlik (P>0,05);
*, **, *** – razlike med skupinami so statistično značilne (*P<0,05; **P<0,01; ***P<0,001)
Senzorične lastnosti mesa JSR jagnjet izmerjene 7 dni po zakolu glede na skupino (LSM ± SE)
Senzorična lastnost | Skupina (G) | ||
Neodstavljeni | Odstavljeni | Sig. | |
Marmoriranost, 1-7 | 1,35 ± 0,07 | 1,21± 0,08 | ns |
Sočnost, 1-7 | 5,81 ± 0,10 | 5,65 ± 0,10 | ns |
Mehkoba, 1-7 | 6,20 ± 0,10 | 6,30 ± 0,11 | ns |
Vonj, 1-7 | 6,02 ± 0,02 | 6,29 ± 0,02 | *** |
Tuji vonji, 1-7 | 1,02 ± 0,01 | 1,01 ± 0,01 | ns |
Aroma, 1-7 | 6,15 ± 0,05 | 6,37 ± 0,06 | * |
Tuje arome, 1-7 | 1,06 ± 0,03 | 1,02 ± 0,06 | ns |
Splošni vtis, 1-7 | 6,14 ± 0,09 | 6,10 ± 0,10 | ns |
Trdota, N | 49,16 ± 4,66 | 34,74 ± 5,08 | 0,06 |
SVV, % | 48,89 ± 0,81 | 49,75 ± 0,88 | ns |
Sig. – statistična značilnost; ns – ni statistično značilnih razlik (P>0,05);
*, **, *** – razlike med skupinami so statistično značilne (*P<0,05; **P<0,01; ***P<0,001)
Med obema tehnologijama reje so se pokazale razlike v klavnih lastnostih, deležih makrokonfekcijskih kosov, maščobno-kislinski sestavi mesa ter senzoričnih lastnostih mesa. Med skupinama ni bilo razlik v dnevnem prirastu od rojstva do zakola.
Odstavitev in nato pitanje jagnjet v hlevu na krmilu E-JGN je vplivala na zamaščenost klavnih trupov, saj so klavni trupi odstavljenih jagnjet imeli večjo notranjo in zunanjo zamaščenost v primerjavi z neodstavljenimi jagnjeti. Meso odstavljenih jagnjet je bilo svetlejše in bolj rumeno kot meso neodstavljenih jagnjet. Pri klavnih trupih odstavljenih jagnjet se je pokazal večji delež ledij in reber s potrebušino ter ledvičnega loja. Pri klavnih trupih neodstavljenih jagnjet se je pokazal večji delež podplečja in stegna v primerjavi z odstavljenimi. Meso odstavljenih jagnjet je vsebovalo več enkrat nenasičenih maščobnih kislin (MUFA) ter manj nasičenih maščobnih kislin (SFA), manj večkrat nenasičenih maščobnih kislin (PUFA) in manj dolgoverižnih PUFA kot meso neodstavljenih jagnjet. Meso odstavljenih jagnjet je prav tako vsebovalo manj n-3 PUFA kot meso neodstavljenih jagnjet. Razmerje n-6/n-3 PUFA je bilo temu primerno širše v mesu odstavljenih jagnjet (7,40 ± 0,51) kot v mesu neodstavljenih jagnjet (2,88 ± 0,47). Meso odstavljenih jagnjet je vsebovalo tudi manj dolgoverižnih n-3 PUFA kot meso neodstavljenih jagnjet, zato je bilo razmerje dolgoverižnih n-6/n-3 PUFA širše v mesu odstavljenih jagnjet (3,53 ± 0,29) kot v mesu neodstavljenih jagnjet (1,23 ± 0,27).
Meso odstavljenih jagnjet je imelo nekoliko bolj izrazita vonj in aromo v primerjavi z mesom neodstavljenih jagnjet. Vrednosti za instrumentalno meritev trdote mesa so bile večje za meso neodstavljenih jagnjet kot za meso odstavljenih jagnjet, vendar pa razlike niso bile statistično značilne (P=0,06).
Moške živali so dosegale nekoliko večje dnevne priraste kot ženske živali (prirast od odstavitve do zakola je pri moških jagnjetih znašal 300,5 g/dan, pri jagnjetih ženskega spola pa 261,5 g/dan), vendar pa razlike v dnevnih prirastih med spoloma niso bile značilne. Klavni trupi jagnjet ženskega spola so imeli večjo notranjo zamaščenost v primerjavi s trupi moških jagnjet, medtem ko v zunanji zamaščenosti med spoloma ni bilo značilnih razlik. Moška jagnjeta so imela značilno višji delež vratu, podplečja in hrbta ter značilno nižji delež reber s potrebušino ter ledvičnega loja kot ženska jagnjeta. Meso jagnjet ženskega spola je bilo nekoliko manj rdeče in manj rumeno kot meso moških jagnjet.
Med obema tehnologijama so določene razlike, na podlagi katerih pa je težko natančno določiti, katera tehnologija reje je bolj primerna. Z vidika rastnosti sta tehnologiji dokaj izenačeni, saj med njima ni bilo značilnih razlik v dnevnih prirastih. Z vidika klavne kakovosti se je kot nekoliko boljša izkazala tehnologija z neodstavljenimi jagnjeti, saj so bili trupi teh jagnjet nekoliko manj zamaščeni. Z vidika maščobno-kislinske sestave mesa je v tem primeru boljše meso neodstavljenih jagnjet, saj ima to meso ožje razmerje med n-6 in n-3 PUFA (ter tudi med dolgoverižnimi n-6 in n-3 PUFA), kar pa je verjetno posledica zauživanja določenega deleža paše. Z vidika senzoričnih lastnosti na splošno med skupinama ni bilo večjih razlik. Meso odstavljenih jagnjet je sicer mehkejše kot meso neodstavljenih jagnjet, a ima hkrati nekoliko bolj izražena vonj in aromo, kar pa pri potrošnikih vselej ni najbolj zaželeno.