V poskus smo vključili 30 JSRT jagnjet (križancev med oplemenjeno jezersko-solčavsko pasmo (JSR) ter teksel pasmo (T)), od tega je bilo 15 jagnjet (7 moškega in 8 ženskega spola) po odstavitvi dokrmljevanih s krmilom EJGN, 15 jagnjet (7 moškega in 8 ženskega spola) pa je bilo po odstavitvi dokrmljevanih z žiti (koruza, pšenica in ječmen). Uporabljeno krmilo E-JGN je energetsko in beljakovinsko izravnano krmilo v obliki peletov, ki je prilagojeno prehranskim potrebam jagnjet. Krmilo je sestavljeno iz koruze, ječmena, tritikale, lucerne, sončničnih in sojinih pogač. Jagnjeta so bila rojena v obdobju od 25. novembra do 31. decembra 2019. Jagnjeta so bila odstavljena pri starosti okrog 75 dni in telesni masi okrog 18 kg. Jagnjeta, dokrmljevana s krmilom E-JGN, so bila ob zakolu stara povprečno 130,73 dni in težka povporečno 36,38 kg, medtem ko so bila jagnjeta, dokrmljevana z žiti, ob zakolu stara povprečno 145,13 dni in težka povprečno 34,21 kg. Preverili smo vpliv uporabljenega krmila in spola na rast, klavne lastnosti, deleže makrokonfekcijskih kosov mesa, vsebnost nekaterih maščobnih kislin ter na nekatere senzorične lastnosti. V model za vsebnost maščobnih kislin je bila poleg prehrane in spola kot linearna regresija vključena tudi celokupna vsebnost maščobe v dolgi hrbtni mišici. Interakcija med spolom in uporabljenim krmilom ni bila značilna za nobeno od naštetih lastnosti, zato smo jo iz modela izključili.
Poraba in konzumacija krmila v skupini jagnjet dokrmljevanih s krmilom E-JGN
| Obdobje | Poraba krmil v obdobju, kg | Št. jagnjet | Povprečna poraba krmil dnevno, kg | Št. dni | Povprečna konzumacija, g/dan/jagnje |
| 25.2.2020-14.4.2020 | 816,9 | 15 | 16,3 | 50 | 1089,2 |
| 15.4.2020 – 21.4.2020 | 86,7 | 10 | 12,4 | 7 | 1238,6 |
| 22.4.2020 – 28.4.2020 | 24,6 | 3 | 3,5 | 7 | 1171,4 |
| 29.4.2020 – 19.5.2020 | 24,6 | 1 | 1,2 | 21 | 1171,4 |
| Skupaj | 952,8 | 85 | 1167,65 |
Poraba in konzumacija žit v skupini jagnjet dokrmljevanih z žitom (mešanica koruze, ječmena in pšenice)
| Obdobje | Poraba krmil v obdobju, kg | Št. jagnjet | Povprečna poraba krmil dnevno, kg | Št. dni | Povprečna konzumacija, g/dan/jagnje |
| 25.2.2020 – 14.4.2020 | 503,8 | 15 | 10,0 | 50 | 671,7 |
| 15.4.2020 – 21.4.2020 | 54,8 | 12 | 7,8 | 7 | 652,4 |
| 22.4.2020 – 28.4.2020 | 47,2 | 10 | 6,7 | 7 | 674,3 |
| 29.4.2020 – 19.5.2020 | 94,4 | 7 | 4,5 | 21 | 642,2 |
| Skupaj | 700,2 | 85 | 660,15 |
Opisna statistika za lastnosti rasti JSRT jagnjet glede na uporabljeno krmilo
| Krmilo | Lastnost | N | Povprečje | SD | Min | Max |
| EJGN | Rojstna masa, kg Masa ob odstavitvi, kg Starost ob odstavitvi, dni Masa ob zakolu, kg Starost ob zakolu, dni Dnevni prirast od rojstva do zakola, g/dan Dnevni prirast od ods. do zakola, g/dan |
15 15 15 15 15 15 15 |
3,87 18,37 74,27 36,38 130,73 251,65 322,64 |
0,62 2,26 9,33 2,44 13,89 35,98 41,17 |
2,60 14,90 56,00 33,80 112,00 189,29 250,00 |
5,00 22,60 92,00 40,50 168,00 318,75 393,88 |
| ŽITA | Rojstna masa, kg Masa ob odstavitvi, kg Starost ob odstavitvi, dni Masa ob zakolu, kg Starost ob zakolu Dnevni prirast od rojstva do zakola, g/dan Dnevni prirast od ods. do zakola, g/dan |
15 15 15 15 15 15 15 |
3,98 18,75 76,07 34,21 145,13 212,60 229,33 |
0,50 1,90 10,25 1,88 20,57 35,90 39,21 |
2,60 15,90 63,00 31,70 113,00 161,49 184,52 |
4,70 21,50 90,00 37,60 174,00 284,96 338,78 |
EJGN = skupina jagnjet, krmljena s krmilom EJGN; ŽITO = skupina jagnjet, krmljena z žiti; N = število meritev, SD = standardna deviacija, Min = minimum; Max = maksimum
Klavne lastnosti JSRT jagnjet glede na uporabljeno krmilo in spol (LSM ± SE)
| Lastnost | Krmilo (K) | Spol (S) | ||||
| EJGN | ŽITO | moški | ženski | Sig. (K) | Sig (S) | |
| Prirast od rojstva do zakola, g/dan | 252,9 ± 7,8 | 213,9 ± 7,8 | 253,3 ± 8,0 | 213,6 ± 7,5 | ** | ** |
| Prirast od odstavitve do zakola, g/dan | 324,3 ± 8,3 | 231,0 ± 8,3 | 302,0 ± 8,5 | 253,2 ± 8,0 | *** | *** |
| Klavnost, % | 49,68 ± 0,53 | 46,51 ± 0,53 | 47,20 ± 0,55 | 49,00 ± 0,51 | *** | * |
| pH24 | 5,32 ± 0,04 | 5,22 ± 0,04 | 5,31 ± 0,04 | 5,23 ± 0,04 | ns | ns |
| EUROP mesnatost, 1-15 | 8,99 ± 0,20
R+ |
8,06 ± 0,20
R0 |
8,43 ± 0,21
R0 |
8,63 ± 0,20
R+ |
** | ns |
| Zunanja zamaščenost, 1-15 | 8,91 ± 0,29
3+ |
8,04 ± 0,29
30 |
8,07 ± 0,30
30 |
8,88 ± 0,28
3+ |
* | 0,06 |
| Notranja zamaščenost, 1-15 | 9,35 ± 0,27
3+ |
8,21 ± 0,27
30 |
8,00 ± 0,28
30 |
9,56 ± 0,26
4- |
** | *** |
| Površina dolge hrbtne mišice, cm | 14,15 ± 0,26 | 11,83 ± 0,26 | 13,01 ± 0,27 | 12,98 ± 0,25 | *** | ns |
| Dolžina trupa, cm | 56,72 ± 0,62 | 56,92 ± 0,62 | 56,68 ± 0,64 | 56,97 ± 0,60 | ns | ns |
| Širina stegna, cm | 20,20 ± 0,17 | 19,64 ± 0,17 | 19,97 ± 0,17 | 19,88 ± 0,16 | * | ns |
| Širina plečeta, cm | 19,29 ± 0,29 | 18,18 ± 0,29 | 18,97 ± 0,30 | 18,50 ± 0,28 | * | ns |
| L (svetlost) | 42,52 ± 0,66 | 42,34 ± 0,66 | 42,66 ± 0,68 | 42,20 ± 0,64 | ns | ns |
| A (rdeča barva) | 17,53 ± 0,36 | 17,71 ± 0,36 | 17,01 ± 0,37 | 18,23 ± 0,34 | ns | * |
| B (rumena barva) | 10,06 ± 0,27 | 9,80 ± 0,27 | 9,80 ± 0,28 | 10,07 ± 0,27 | ns | ns |
Sig. – statistična značilnost; ns – ni statistično značilnih razlik (P>0,05);
*, **, *** – razlike med skupinami so statistično značilne (*P<0,05; **P<0,01; ***P<0,001)
Deleži makrokonfekcijskih kosov JSRT jagnjet glede na uporabljeno krmilo in spol (LSM ± SE)
| Lastnost | Krmilo (K) | Spol (S) | ||||
| EJGN | ŽITA | moški | ženski | Sig. (K) | Sig (S) | |
| Vrat, % | 6,47 ± 0,13 | 6,61 ± 0,13 | 6,84 ± 0,13 | 6,25 ± 0,12 | ns | ** |
| Podplečje, % | 3,20 ± 0,07 | 3,30 ± 0,07 | 3,22 ± 0,07 | 3,28 ± 0,06 | ns | ns |
| Pleče, % | 17,80 ± 0,19 | 18,33 ± 0,19 | 18,41 ± 0,19 | 17,72 ± 0,18 | 0,06 | * |
| Hrbet, % | 6,96 ± 0,15 | 6,60 ± 0,15 | 6,84 ± 0,15 | 6,72 0,14 | ns | ns |
| Ledja, % | 5,48 ± 0,10 | 5,44 ± 0,10 | 5,52 ± 0,10 | 5,40 ± 0,09 | ns | ns |
| Rebra s potrebušino, % | 24,24 ± 0,25 | 23,44 ± 0,25 | 23,47 ± 0,26 | 24,21 ± 0,24 | * | * |
| Stegno, % | 32,70 ± 0,28 | 33,74 ± 0,28 | 33,39 ± 0,28 | 33,05 ± 0,27 | * | ns |
| Ledvica, % | 0,71 ± 0,24 | 0,91 ± 0,24 | 0,67 ± 0,25 | 0,95 ± 0,24 | ns | ns |
| Ledvični loj, % | 2,14 ± 0,17 | 1,69 ± 0,17 | 1,52 ± 0,18 | 2,32 ± 0,16 | 0,07 | ** |
Sig. – statistična značilnost; ns – ni statistično značilnih razlik (P>0,05);
*, **, *** – razlike med skupinami so statistično značilne (*P<0,05; **P<0,01; ***P<0,001)
Vsebnost celokupne maščobe in vsebnost nekaterih maščobnih kislin v intramuskularni maščobi dolge hrbtne mišice JSRT jagnjet glede na uporabljeno krmilo (LSM ± SE)
| Maščobna kislina | Krmilo | ||
| EJGN | ŽITA | Sig. | |
| Celokupne maščobe, g/100 g | 2,55 ± 0,14 | 2,68 ± 0,14 | ns |
| Nasičene maščobne kisline, SFA | 42,12 ±0,38 | 44,78 ± 0,38 | *** |
| Enkrat nenasičene maščobne kisline, MUFA | 43,41 ± 0,41 | 43,37 ± 0,41 | ns |
| Večkrat nenasičene maščobne kisline, PUFA | 14,34 ± 0,41 | 11,74 ± 0,40 | *** |
| n-6 PUFA | 11,14 ± 0,41 | 8,61 ± 0,41 | *** |
| n-3 PUFA | 2,53 ± 0,13 | 2,83 ± 0,13 | ns |
| Razmerje n-6/n-3 PUFA | 4,48 ± 0,27 | 3,18 ± 0,27 | ** |
| Dolgoverižne PUFA | 2,89 ± 0,10 | 2,88 ± 0,10 | ns |
| Dolgoverižne n-6 PUFA | 2,24 ± 0,09 | 2,05 ± 0,09 | ns |
| Dolgoverižne n-3 PUFA | 1,34 ± 0,08 | 1,61 ± 0,08 | * |
| Razmerje dolgoverižne n-6/n-3 PUFA | 1,71 ± 0,11 | 1,33 ± 0,11 | * |
Sig. – statistična značilnost; ns – ni statistično značilnih razlik (P>0,05);
*, **, *** – razlike med skupinami so statistično značilne (*P<0,05; **P<0,01; ***P<0,001)
Senzorične lastnosti mesa JSRT jagnjet 7 dni po zakolu glede na uporabljeno krmilo (LSM ± SE)
| Senzorična lastnost | Krmilo (K) | ||
| EJGN | ŽITA | Sig. | |
| Marmoriranost | 1,53 ± 0,07 | 1,60 ± 0,07 | ns |
| Sočnost | 5,43 ± 0,11 | 5,43 ± 0,11 | ns |
| Mehkoba | 5,76 ± 0,11 | 6,00 ± 0,11 | ns |
| Vonj | 6,08 ± 0,05 | 6,25 ± 0,05 | * |
| Tuji vonji | 1,12 ± 0,04 | 1,07 ± 0,04 | ns |
| Aroma | 6,03 ± 0,06 | 6,21 ± 0,06 | * |
| Tuje arome | 1,17 ± 0,06 | 1,19 ± 0,06 | ns |
| Vtis | 5,71 ± 0,10 | 5,85 ± 0,10 | ns |
| Trdota, N | 55,38 ± 4,30 | 42,41 ± 4,30 | * |
| SVV, % | 48,70 ± 0,51 | 48,27 ± 0,51 | ns |
Sig. – statistična značilnost; ns – ni statistično značilnih razlik (P>0,05);
*, **, *** – razlike med skupinami so statistično značilne (*P<0,05; **P<0,01; ***P<0,001)
Pri dokrmljevanju odstavljenih JSRT jagnjet so se pokazale razlike med načinoma dokrmljevanja in ter med spoloma. Jagnjeta, dokrmljevana s krmilom E-JGN, so v primerjavi z jagnjeti, dokrmljevanimi z žiti, dosegala boljše priraste tako v obdobju od rojstva do zakola (252,9 ± 7,8 g/dan vs. 213, ± 7,8g/dan) kot tudi v obdobju dokrmljevanja (324,3 ± 8,3 g/dan vs. 231,0 ± 8,3 g/dan). Klavni trupi jagnjet krmljenih s kmilom E-JGN so imeli značilno boljšo klavnost, boljšo mesnatost ter večjo zunanjo in notranjo zamaščenost. Ta jagnjeta so imela tudi značilno širša stegna ter plečeta in večjo površino dolge hrbtne mišice kot jagnjeta, dokrmljevana z žiti. Moška jagnjeta so tako v obdobju od rojstva do zakola kot tudi v obdobju pitanja dosegala značilno večje priraste od jagnjet ženskega spola. Klavni trupi jagnjet ženskega spola so imeli boljšo klavnost in večjo notranjo zamaščenost, poleg tega je bilo meso jagnjet ženskega spola značilno bolj rdeče kot meso moških jagnjet. Primerjava dnevnih prirastov in zamaščenosti med spoloma nakazuje, da je jagnjeta ženskega spola priporočljivo zaklati pri nekoliko manjših telesnih masah kot jagnjeta moškega spola, saj je rast kasneje počasnejša, povečuje pa se le zamaščenost. Jagnjeta, dokrmljevana s krmilom E-JGN, so imela značilno večji delež reber s potrebušino in obenem značilno manjši delež stegna v primerjavi z jagnjeti dokrmljevanimi z žitom. Moška jagnjeta so imela značilno večji delež vratu ter značilno manjši delež reber s potrebušino ter ledvičnega loja kot ženska jagnjeta.
Uporabljeno krmilo je imelo statistično značilen vpliv na maščobno-kislinsko sestavo mesa. Meso jagnjet, dokrmljevanih z žitom, je vsebovalo več nasičenih maščobnih kislin (SFA) in manj večkrat nenasičenih maščobnih kislin (PUFA) ter manj n-6 PUFA kot meso jagnjet, dokrmljevanih s krmilom E-JGN. Razmerje n-6/n-3 PUFA je bilo temu primerno širše v mesu jagnjet dokrmljevanih s krmilom E-JGN (4,48 ± 0,27) kot v mesu jagnjet, dokrmljevanih z žiti (3,76 ± 0,27). Razlike so se pokazale tudi pri dolgoverižnih n-3 PUFA, saj je bila vsebnost le teh v mesu jagnjet, dokrmljevanih z žiti, značilno večja kot pri jagnjetih dokrmljevanih s krmilom E-JGN, posledično je bilo zato pri jagnjetih, dokrmljevanih z žiti, značilno ožje tudi razmerje med dolgoverižnimi n-6 in n-3 PUFA. Meso jagnjet dokrmljevanih z žiti je imelo značilno bolj izrazit vonj in aromo ter je bilo obenem mehkejše od mesa jagnjet, dokrmljevanih s krmilom E-JGN.
Obe tehnologiji dokrmljevanja imata svoje prednosti in slabosti. Z vidika rastnih in klavnih lastnosti se je dokrmljevanje s krmilom E-JGN pokazalo kot bolj učinkovito, saj so jagnjeta, dokrmljevana s tem krmilom, dosegala precej boljše priraste, njihovi klavni trupi pa so imeli boljšo klavnost ter oceno mesnatosti. Z vidika maščobno-kislinske sestave mesa je boljše meso jagnjet dokrmljevanih z žiti, saj ima to meso ožje razmerje med n-6 in n-3 PUFA (ter tudi med dolgoverižnimi n-6 in n-3 PUFA), kar je s stališča človekove prehrane bolj zaželeno. Z vidika senzoričnih lastnosti na splošno ni razlik med skupinama. Meso jagnjet, dokrmljevanih z žiti, je sicer mehkejše kot meso jagnjet dokrmljevanih s krmilom E-JGN, vendar pa ima to meso nekoliko bolj izražena za vrsto značilna vonj in aromo.