TEHNOLOGIJA PITANJA ODSTAVLJENIH JAGNJET V HLEVU V PRIMERJAVI Z NEODSTAVLJENIMI JAGNJETI NA PAŠI

V poskus smo vključili 31 jagnjet – križancev med ovcami oplemenjene jezersko-solčavske pasme ter ovni pasme teksel (JSRT). Primerjati smo želeli dve različni tradicionalni tehnologiji reje. Prva skupina (hlev) je bila skupina 16 uhlevljenih jagnjet (10 moškega in 6 ženskega spola), rojenih v mesecu novembru 2018. Ta skupina jagnjet je predstavljala tehnologijo pitanja odstavljenih jagnjet v hlevu v zimskem obdobju. Do odstavitve so bila jagnjeta v hlevu skupaj z materami, po odstavitvi pa so bila spitana do 36 kg telesne mase ob zakolu.  Uhlevljena jagnjeta so bila odstavljena 22.1.2019 pri povprečni starosti 59,8 dni in povprečni telesni masi 21,5 kg. Po odstavitvi so bila jagnjeta ob osnovni voluminozni krmi pitana z mešanico pšenice (33,3 %), ječmena (33,3 %) in koruze (33,3 %). Konzumacija krmil za celotno skupino je prikazana v preglednici 1. V povprečju so jagnjeta v obdobju pitanja zaužila 1031 g žita/dan/jagnje. Druga skupina jagnjet (paša) je predstavljala tehnologijo pitanja jagnjet na paši skupaj z materami do zakola in brez dokrmljevanja. V skupini pašnih jagnjet je bilo 9 jagnjet moškega in 6 ženskega spola. Pašna jagnjeta so bila rojena spomladi (maj in junij 2019) pri istem rejcu, kot uhlevljena jagnjeta. Jagnjeta na paši so se pasla skupaj z materami do povprečne starosti 115,7 dni oziroma povprečne telesne mase 24,4 kg.

Preverili smo vpliv tehnologije reje in spola na rast, klavne lastnosti, deleže makrokonfekcijskih kosov mesa, vsebnost nekaterih maščobnih kislin ter na nekatere senzorične lastnosti. V model za dnevni prirast in klavne lastnosti je bila poleg vpliva tehnologije reje in spola vključena tudi starost ob zakolu kot linearna regresija. V model za vsebnost maščobnih kislin je bila kot linearna regresija vključena celokupna vsebnost maščobe v dolgi hrbtni mišici. Interakcije niso bile značilne pri nobenem od modelov, zato smo jih iz njih izključili .

Preglednica 1: konzumacija krmil v skupini uhlevljenih JSRT jagnjet

Datum Konzumacija sena, g/dan/jagnje Konzumacija travne silaže, g/dan/jagnje Konzumacija žita, g/dan/jagnje Konzumacija skupaj,

g/dan/jagnje
28.1.2019 250 575 780 1605
4.2.2019 250 590 840 1680
17.2.2019 310 575 940 1825
25.2.2019 310 720 940 1970
4.3.2019 340 800 1000 2140
22.3.2019 375 860 1180 2415
29.3.2019 250 850 1180 2280
6.4.2019 250 1000 1200 2450
12.4.2019 260 1000 1225 2485

 

Opisna statistika za lastnosti rasti JSRT jagnjet glede na tehnologijo reje (hlev vs. paša)

Tehnologija reje Lastnost Število meritev Povprečje Standardna deviacija Minimum Maksimum
Hlev Dnevni prirast do zakola, g/dan 16 238,54 32,60 196,88 298,32
Starost ob zakolu, dni 16 134,25 14,98 116,00 160,00
Masa ob zakolu, kg 16 36,31 3,48 32,40 45,50
Paša Dnevni prirast do zakola,  g/dan 15 179,85 31,62 130,63 260,76
Starost ob zakolu, dni 15 115,73 17,58 79,00 160,00
Masa ob zakolu, kg 15 24,35 1,13 23,00 27,10

 

REZULTATI:

Klavne lastnosti JSRT jagnjet glede na tehnologijo reje (hlev vs. paša) in spol (LSM ± SE)

Lastnost Tehnologija reje (T) Spol (S)
hlev paša moški ženski Sig. (T) Sig. (S) Sig. starost
Prirast od rojstva do zakola, g/dan 248,77 ± 4,88 163,90 ± 4,96 217,15 ± 4,07 195,51 ± 5,12 *** ** ***
Prirast od odstav. do zakola, g/dan 195,22 ± 9,34 / 222,09 ± 11,88 168,34 ± 15,78 / * ns
Klavnost, % 48,26 ± 0,89 42,77 ± 0,90 45,21 ± 0,74 45,82 ± 0,93 ** ns ns
pH45 6,57 ± 0,04 6,76 ± 0,04 6,68 ± 0,04 6,65 ± 0,05 ** ns *
pH24 5,51 ±0,02 5,71 ± 0,02 5,63 ± 0,02 5,60 ± 0,03 *** ns **
EUROP mesnatost, 1-15 9,64 ± 0,36

(U-)

 8,29 ± 0,36

(R0)

 8,88 ± 0,30

(R+)

 9,05 ± 0,37

(R+)

 * ns ns
Zunanja zamaščenost, 1-15 9,04 ± 0,28

(3+)

 4,99 ± 0,29

(20)

 6,94 ± 0,23

(3-)

 7,09 ± 0,29

(3-)

 *** ns ns
Notranja zamaščenost, 1-15 9,15 ± 0,35

(3+)

 5,15 ± 0,35

(20)

 6,90 ± 0,29

(3-)

 7,40 ± 0,36

(3-)

 *** ns *
Površina dolge hrbtne mišice, cm 13,73 ± 0,31 9,25 ± 0,32 11,65 ± 0,26 11,32 ± 0,33 *** ns ns
Dolžina trupa, cm 58,51 ± 0,35 52,20 ± 0,36 55,78 ± 0,29 54,93 ± 0,37 *** ns ns
Širina stegna, cm 19,80 ± 0,19 17,19 ± 0,19 18,60 ± 0,15 18,39 ± 0,19 *** ns ns
Širina plečeta, cm 18,61 ± 0,27 16,02 ± 0,27 17,83 ± 0,22 16,81 ± 0,28 *** ** ns

Sig. – statistična značilnost; ns – ni statistično značilnih razlik (P>0,05);

*, **, *** – razlike med skupinami so statistično značilne (*P<0,05; **P<0,01; ***P<0,001)

 

 

Deleži makrokonfekcijskih kosov JSRT jagnjet glede na tehnologijo reje (hlev vs. paša) in spol (LSM ± SE)

Lastnost Tehnologija reje (T) Spol (S)
hlev paša moški ženski Sig. (T) Sig. (S)
Vrat, % 7,27 ± 0,09 7,51 ± 0,09 7,55 ± 0,08 7,23 ± 0,10 0,05 *
Podplečje, % 3,47 ± 0,08 3,46 ± 0,09 3,52 ± 0,08 3,41 ± 0,09 ns ns
Pleče, % 16,90 ± 0,16 18,64 ± 0,16 17,94 ± 0,14 17,61 ± 0,18 *** ns
Hrbet, % 7,32 ± 0,12 6,98 ± 0,12 7,24 ± 0,11 7,07 ± 0,14 * ns
Ledja, % 7,68 ± 0,14 7,24 ± 0,14 7,38 ± 0,12 7,54 ± 0,15 * ns
Rebra s potrebušino, % 23,47 ± 0,33 19,80 ± 0,34 21,64 ± 0,30 21,63 ± 0,38 *** ns
Stegno, % 31,86 ± 0,22 34,37 ± 0,23 33,04 ± 0,20 33,18 ± 0,25 *** ns
Ledvica, % 0,55 ± 0,01 0,71 ± 0,02 0,64 ± 0,01 0,62 ± 0,02 *** ns
Ledvični loj, % 1,31 ± 0,09 0,75 ± 0,10 0,86 ± 0,08 1,20 ± 0,10 *** *

Sig. – statistična značilnost; ns – ni statistično značilnih razlik (P>0,05);

*, **, *** – razlike med skupinami so statistično značilne (*P<0,05; **P<0,01; ***P<0,001)

 

 

Vsebnost celokupne maščobe in vsebnost nekaterih maščobnih kislin v intramuskularni maščobi dolge hrbtne mišice JSRT jagnjet glede na tehnologijo reje (hlev vs. paša) (LSM ± SE)

Maščobna kislina Tehnologija reje (T)
hlev paša Sig. (T)
Celokupne maščobe, g/100 g 2,83 ± 0,15 1,21 ± 0,16 ***
Nasičene maščobne kisline, SFA 43,46 ± 0,66 43,74 ± 0,64 ns
Enkrat nenasičene maščobne kisline, MUFA 41,54 ± 0,96 33,71 ± 0,94 ***
Večkrat nenasičene maščobne kisline, PUFA 14,88 ± 1,30 22,46 ± 1,26 **
n-6 PUFA 10,49 ± 0,95 14,24 ± 0,85 *
n-3 PUFA 4,12 ± 0,43 7,28 ± 0,42 **
Razmerje n-6/n-3 PUFA 2,61 ± 0,10 1,86 ± 0,10 **
Dolgoverižne PUFA 4,66 ± 0,56 6,74 ± 0,54 *
Dolgoverižne n-6 PUFA 3,39 ± 0,38 4,21 ± 0,37 ns
Dolgoverižne n-3 PUFA 2,31 ± 0,31 4,46 ± 0,31 **
Razmerje dolgoverižne n-6/n-3 PUFA 1,54 ± 0,07 0,90 ± 0,06 ***

Sig. – statistična značilnost; ns – ni statistično značilnih razlik (P>0,05);

*, **, *** – razlike med skupinami so statistično značilne (*P<0,05; **P<0,01; ***P<0,001)

 

 

Senzorične lastnosti mesa JSRT jagnjet 7 dni po zakolu glede na tehnologijo reje (hlev vs. paša) (LSM ± SE)

Senzorična lastnost Tehnologija reje (T)
hlev paša Sig. (T)
Marmoriranost 1,57 ± 0,07 1,39 ± 0,08 ns
Sočnost 5,79 ± 0,08 5,44 ± 0,08 **
Mehkoba 5,82 ± 0,17 5,71 ± 0,18 ns
Vonj 5,80 ± 0,07 6,15 ± 0,08 **
Tuji vonji 1,07 ± 0,03 1,04 ± 0,03 ns
Aroma 5,97 ± 0,06 6,21 ± 0,06 *
Tuje arome 1,14 ± 0,05 1,01 ± 0,06 ns
Trdota , N 75,98 ± 8,47 94,88 ± 8,69 ns
SVV, % 47,96 ± 1,49 37,53 ± 1,53 ***
Izguba ob toplotni obdelavi, % 21,66 ± 1,80 37,36 ± 1,84 ***

Sig. – statistična značilnost; ns – ni statistično značilnih razlik (P>0,05);

*, **, *** – razlike med skupinami so statistično značilne (*P<0,05; **P<0,01; ***P<0,001)

ZAKLJUČKI:

Primerjava pitanja odstavljenih JSRT jagnjet v hlevu in vzrejenih JSRT jagnjet na paši je pokazala razlike tako pri klavnih lastnostih in deležih makrokonfekcijskih kosov kot tudi pri vsebnosti maščobnih kislin in senzoričnih lastnostih. Določene razlike so se pokazale tudi pri primerjavi med spoloma. Jagnjeta v hlevu so v primerjavi z jagnjeti na paši dosegla precej boljše dnevne priraste od rojstva do zakola (248,77± 4,88 g/dan vs. 163,90 ± 4,96 g/dan). Klavni trupi jagnjet vzrejenih v hlevu so bili daljši v primerjavi s klavnimi trupi jagnjet s paše ter so imeli tudi boljšo klavnost, boljšo EUROP mesnatost, večjo površino dolge hrbtne mišice ter širše stegno in pleče, na drugi strani pa tudi večjo  notranjo in zunanjo zamaščenost ter večji pH merjen v dolgi hrbtni mišici 45 minut in 24 ur po zakolu. Ob tem je potrebno dodati, da smo pri omenjenih klavnih lastnostih upoštevali tudi vpliv starosti ob zakolu, ki je posledično vplivala tudi na maso ob zakolu. Jagnjeta iz hleva so bila namreč ob zakolu v povprečju stara 134,25 dni in težka 36,31 kg, medtem ko so bila jagnjeta s paše v povprečju stara 115,73 dni in težka 24,35 kg. Moška jagnjeta so v primerjavi z jagnjeti ženskega spola dosegla boljše priraste tako v obdobju od rojstva do zakola (217,15 ± 4,07 g/dan vs. 195,51 ± 5,12 g/dan) kot tudi v obdobju od odstavitve do zakola (222,09 ± 11,88 g/dan vs. 168,34 ± 15,78 g/dan). Moška jagnjeta so imela tudi širša plečeta, medtem ko pri ostalih klavnih lastnostih ni bilo razlik med spoloma. Jagnjeta na paši so imela večji delež plečeta, stegna ter ledvic, medtem ko so imela jagnjeta v hlevu večji delež hrbta, ledij, reber s potrebušino in ledvičnega loja. Tehnologija reje ni vplivala na delež vratu in podplečja. Moška jagnjeta so imela večji delež vratu in manjši delež ledvičnega loja kot jagnjeta ženskega spola, medtem ko spol jagnjet na ostale deleže makrokonfekcijskih kosov ni vplival. Tehnologija reje je imela  statistično značilen vpliv na maščobnokislinsko sestavo mesa. Jagnjeta v hlevu so imela večjo vsebnost celokupnih maščob na 100 g vzorca dolge hrbtne mišice v primerjavi z jagnjeti na paši, medtem ko med obema skupinama jagnjet ni bilo razlik v vsebnosti nasičenih maščobnih kislin (SFA). Meso jagnjet na paši je vsebovalo manj enkrat nenasičenih maščobnih kislin (MUFA) in več večkrat nenasičenih maščobnih kislin (PUFA). Meso jagnjet s paše je vsebovalo tudi več n-6 PUFA in n-3 PUFA.  V mesu jagnjet, ki so bila na paši je bilo razmerje n-6/n-3 PUFA značilno ožje (0,9) v primerjavi jagnjeti pitanimi v hlevu (1,54). Meso jagnjet na paši je vsebovalo tudi več dolgoverižnih PUFA ter več dolgoverižnih n-3 PUFA, medtem ko na vsebnost dolgoverižnih n-6 PUFA tehnologija reje ni vplivala. Med tehnologijama reje ni bilo večjih razlik v senzoričnih lastnostih. Meso jagnjet iz hleva je bilo nekoliko bolj sočno in bolj aromatično kot meso jagnjet iz paše. Prav tako je imelo meso jagnjet iz hleva večjo sposobnost vezave vode in manjšo izgubo ob toplotni obdelavi. Obe tehnologiji reje imata svoje prednosti in slabosti. Odstavljena jagnjeta pitana v hlevu dosegajo precej večje priraste kot jagnjeta na paši, prav tako imajo klavni trupi jagnjet iz hleva boljšo mesnatost in večjo klavnost. Z vidika priprave mesa kažejo rezultati na nekoliko boljše lastnosti v prid mesa jagnjet pitanih v hlevu, saj je to meso nekoliko bolj sočno ter ima boljšo sposobnost vezave vode in manjšo izgubo ob toplotni obdelavi. Po drugi strani so klavni trupi jagnjet s paše manj zamaščeni, obenem pa imajo boljšo maščobnokislinsko sestavo kot trupi jagnjet iz hleva, saj meso jagnjet s paše vsebuje tako več n-6 PUFA kot tudi več n-3 PUFA, katerih prisotnost v prehrani ljudi je zaželena.