PITANJE JAGNJET KRIŽANCEV MED OPLEMENJENO JEZERSKO-SOLČAVSKO OVCO IN DORPER PASMO

V poskus smo vključili 23 jagnjet križancev med oplemenjeno jezersko-solčavsko ovco in dorper pasmo (JSRD). Primerjali smo tehnologijo pitanja jagnjet v hlevu (hlev) (14 jagnjet) s tehnologijo vzreje na paši (paša) (9 jagnjet). Jagnjeta, spitana v hlevu so bila odstavljena pri povprečni telesni masi 20,6 kg in pri povprečni starosti 75 dni. Jagnjetom je bil omogočen dostop do krmil že od 14 dneva starosti dalje.  Po odstavitvi so bila jagnjeta premeščena v poseben boks, kjer so dobivala seno in krmila po volji. V času pitanja smo spremljali porabo krmil in sena ter prirast jagnjet. Jagnjeta spitana v hlevu so bila zaklana pri povprečni telesni masi 28 kg in povprečni starosti ob zakolu 105 dni.

Jagnjeta na paši so se pasla skupaj z materami do zakola. Jagnjeta so se samo pasla in niso dobivala dopolnilne krme. Na razpolago so imela sol in mineralno vitaminsko mešanico. Jagnjeta s paše so bila zaklana pri povprečni telesni masi 29 kg in povprečni starosti 143 dni.

Zakol se je izvedel v treh zaporednih terminih po enakem postopku. Telesne mase jagnjet so bile izmerjene dan pred zakolom. Na dan zakola smo izmerili mase toplih trupov. Naslednji dan, to je 24 ur po zakolu smo stehtali mase hladnih trupov ter na visečih trupih izmerili dolžino trupa, širino stegna, širino pleč ter subjektivno ocenili mesnatost (EUROP) in zamaščenost. Klavne trupe smo nato razsekali na osnovne makrokonfekcijske kose kot so, pleče, vrat, podplečje, rebra s potrebušino, hrbet, ledja in stegno ter jih stehtali in izračunali deleže makrokonfekcijskih kosov glede na maso hladnega trupa. Odvzeli smo tudi vzorec dolge hrbtne mišice (Longissimus dorsi) iz predela ledij za senzorično analizo in za določanje maščobno kislinske sestave. Senzorične lastnosti smo ocenjevali na Biotehniški fakulteti, Oddelku za Živilstvo. Ocenjevanje senzoričnih lastnosti smo izvajali na toplotno obdelanem kosu, pečenem v peči do središčne temperature 75°C. Analizo je na toplotno obdelanih vzorcih opravil 5 članski panel, ki so ga sestavljali izkušeni okuševalci (ocenjevalci). Ocenjevanje je zajemalo naslednje senzorične lastnosti toplotno obdelanega mesa: marmoriranost, sočnost, mehkoba, vonj, tuji vonji, aroma, tuje arome in splošni vtis. Senzorične lastnosti smo ocenjevali z analitičnim deskriptivnim testom z nestrukturirano točkovno lestvico od 1 do 7, pri čemer 1 točka pomeni neizraženo lastnost in 7 močno zelo izraženo lastnost.

 

Konzumacija krmil in sena v obdobju pitanja križancev v hlevu

Datum Poraba sena, kg/dan Poraba krmil dnevno,

kg/dan

 Konzumacija sena,

g/dan/jagnje

 Konzumacija krmil, g/dan/jagnje Razmerje

Seno : Krmila
6 dan 3,8 16 250 1066 20 : 80
12 dan 5,9 16 390 1066 27 : 73
17 dan 6,7 16 445 1066 29 : 71
20 dan 6,94 16 460 1066 30 : 70
26 dan 9,58 16 640 1066 37 : 63
30 dan 9,80 16 650 1066 38 : 62

REZULTATI:

Prirast od rojstva do zakola in klavne lastnosti odstavljenih jagnjet križancev med oplemenjeno jezersko-solčavsko ovco in dorper (JSRD) pasmo spitanih v hlevu s senom in krmili (hlev) in neodstavljenih križancev z dorper (JSRD) pasmo na paši brez dokrmljevanja  (paša) obeh spolov (LSM ± SE)

Lastnost Vpliv tehnologije (T) Vpliv spola (S) Sig.
  hlev paša moški ženski (T)  (S)
  N=14 N=9 N=10 N=11    
Prirast, g/dan 225,15 ± 3,46 167,11 ± 4,60 192,77 ± 4,18 199,50 ± 3,63 *** ns
Klavnost, % 43,74 ± 0,69 41,98 ± 0,92 41,23 ± 0,83 44,50 ± 0,72 * *
MTT, kg 12,24 ± 0,19 11,80 ± 0,25 11,58 ± 0,22 12,46 ± 0,20 ns *
EUROP, 1-15 7.80 ± 0,22 7,32 ± 0,30 7,53 ± 0,27 7,60 ± 0,23 ns ns
Zun. zamašč., 1-15 7,52 ± 0,22 6,08 ± 0,29 6,27 ± 0,26 7,33 ± 0,23 ** **
Not. zamašč., 1-15 5,46 ± 0,23 5,60 ± 0,32 5,36 ± 0,28 5,71 ± 0,25 ns ns

Prirast od rojstva do zakola; MTT – masa toplega trupa; MHT=masa hladnega trupa; EUROP=mesnatost klavnega trupa; Zun. zamačš.=zunanja zamaščenost klavnega trupa; Not. zamašč.=notranja zamaščenost klavnega trupa; Sig. – statistična značilnost; ns – ni statistično značilnih razlik (P>0,05);

*, **, *** – razlike med skupinami so statistično značilne (*P<0,05; **P<0,01; ***P<0,001)

Deleži makrokonfekcijskih kosov trupov jagnjet križancev med oplemenjeno jezersko-solčavsko ovco in dorper (JSRD) pasmo spitanih v hlevu s senom in krmili (hlev) in neodstavljenih križancev z dorper (JSRD) pasmo na paši brez dokrmljevanja  (paša) obeh spolov (LSM ± SE)

Lastnost Vpliv tehnologije (T) Vpliv spola (S) Sig.
  hlev paša moški ženski (T) (S)
  N=14 N=9 N=10 N=11    
Masa hladnega trupa, kg 11,67 ± 0,18 11,33 ± 0,24 11,05 ± 0,22 11,96 ± 0,19 ns *
Dolžina trupa, cm 57,26 ± 0,30 55,70 ± 0,40 56,24 ± 0,36 56,73 ± 0,32 ** ns
Širina stegna, cm 17,50 ± 0,12 17,32 ± 0,16 17,12 ± 0,15 17,68 ± 0,13 ns *
Širina pleče, cm 15,61 ± 0,20 16,07 ± 0,27 15,68 ± 0,24 16,00 ± 0,21 ns ns
pH 24 h 5,51 ± 0,01 5,75 ± 0,02 5,63 ± 0,01 5,63 ± 0,01 *** ns
Vrat, % 7,94 ± 0,17 7,99 ± 0,23 8,14 ± 0,20 7,80 ± 0,18 ns Ns
Podplečje, % 3,41 ± 0,07 3,41 ± 0,10 3,44 ± 0,09 3,39 ± 0,08 ns ns
Pleče, % 18,04 ± 0,19 18,30 ± 0,26 18,42 ± 0,23 17,91 ± 0,20 ns ns
Hrbet, % 6,86 ± 0,15 7,26 ± 0,19 6,94 ± 0,18 7,17 ± 0,15 ns ns
Ledja, % 7,48 ± 0,17 6,93 ± 0,23 7,27 ± 0,21 7,13 ± 0,18 ns ns
Rebra s potrebušino, % 22,56 ± 0,28 20,99 ± 0,38 21,45 ± 0,34 22,09 ± 0,29 ** ns
Stegno, % 27,70 ± 1,11 33,74 ± 1,48 31,63 ± 1,34 29,81 ± 1,17 ** ns
Ledvični loj, % 1,04 ± 0,11 1,30 ± 1,15 1,01 ± 0,14 1,30 ± 0,12 ns ns
Ledvica, % 0,77 ± 0,02 0,68 ± 0,03 0,76 ± 0,03 0,38 ± 0,03 ns ns

Sig. – statistična značilnost; ns – ni statistično značilnih razlik (P>0,05);

*, **, *** – razlike med skupinami so statistično značilne (*P<0,05; **P<0,01; ***P<0,001)

Senzorične lastnosti mesa križancev med oplemenjeno jezersko-solčavsko ovco in dorper (JSRD) pasmo spitanih v hlevu s senom in krmili (hlev) in neodstavljenih križancev z dorper (JSRD) pasmo na paši brez dokrmljevanja  (paša) obeh spolov (LSM ± SE)

Lastnost Vpliv tehnologije (T) Vpliv spola (S) Sig.
  hlev paša moški ženski (T) (S)
  N=14 N=9 N=10 N=11    
Marmoriranost, 1-7 1,57 ± 0,09 1,56 ± 0,11 1,49 ± 0,11 1,63 ± 0,09 ns ns
Sočnost, 1-7 5,89 ± 0,07 5,25 ± 0,09 5,55 ± 0,08 5,59 ± 0,07 *** ns
Mehkoba, 1-7 6,78 ± 0,07 6,34 ± 0,09 6,65 ± 0,08 6,48 ± 0,07 ** ns
Vonj, 1-7 6,41 ± 0,04 6,26 ± 0,05 6,33 ± 0,05 6,33 ± 0,04 * ns
Tuji vonji, 1-7 1,06 ± 0,02 0,99 ± 0,02 1,02 ± 0,02 1,03 ± 0,02 * ns
Aroma, 1-7 6,34 ± 0,04 6,38 ± 0,05 6,38 ± 0,05 6,34 ± 0,05 ns ns
Tuje arome, 1-7 1,00 ± 0,01 1,04 ± 0,02 1,01 ± 0,02 1,03 ± 0,01 ns ns
Splošni vtis, 1-7 6,40 ± 0,05 6,36 ± 0,06 6,41 ± 0,06 6,35 ± 0,05 ns ns
CIE L 46,28 ± 0,58 41,67 ± 0,75 44,09 ± 0,71 43,86 ± 0,59 *** ns
a* 17,55 ± 0,34 19,59 ± 0,44 18,36 ± 0,42 18,77 ± 0,35 ** ns
b* 5,33 ± 0,16 5,20 ± 0,21 5,23 ± 0,19 5,30 ± 0,17 ns ns
Delež izgub, % 25,02 ± 0,51 28,03 ± 0,66 27,56 ± 0,63 25,49 ± 0,53 ** *
Sposobnost vezanja vode 35,27 ± 1,29 43,81 ± 1,66 39,88 ± 1,56 39,20 ± 1,32 ** ns
Izceja 2,01 ± 0,21 1,62 ± 0,27 1,59 ± 0,26 2,05 ± 0,22 ns ns
Rezna trdota 38,91 ± 5,22 68,06 ± 6,74 47,63 ± 6,34 59,35 ± 5,32 *** ns

Sig. – statistična značilnost; ns – ni statistično značilnih razlik (P>0,05);

*, **, *** – razlike med skupinami so statistično značilne (*P<0,05; **P<0,01; ***P<0,001)

Vpliv tehnologije reje (hlev/paša) in vsebnosti intramuskularne maščobe na maščobnokislinsko sestavo intramuskularne maščobe križancev med oplemenjeno jezersko-solčavsko ovco in dorper (JSRD) pasmo (LSM ± SE)

Lastnost Vpliv tehnologije (T) Sig.

(T)

 b ± SEE Sig.
  hlev paša      
  N=14 N=9      
Nasičene maščobne kisline (MK) 43,78 ± 0,32 47,17 ± 0,42 *** 2,56 ± 0,55 **
Enkrat nenasičene MK 38,26 ± 0,50 32,82 ± 0,65 *** 4,18 ± 0,84 *
večkrat nenasičene MK (PUFA) 17,78 ± 0,48 19,92 ± 0,62 * -6,68 ± 0,81 ***
n-6 večkrat nenasičene MK (n-6 PUFA) 13,44 ± 0,36 12,40 ± 0,47 Ns -5,32 ± 0,61 ***
n-3 večkrat nenasičene MK (n-3 PUFA) 3,81 ± 0,16 6,71 ± 0,21 *** -1,61 ± 0,28 ***
Razmerje n-6/n-3 PUFA 3,50 ± 0,08 1,80 ± 0,10 *** -0,22 ± 0,13 ns

b=linearni regresijski koeficient; SEE=standardna napaka; Sig. – statistična značilnost; ns – ni statistično značilnih razlik (P>0,05); *, **, *** – razlike med skupinama so statistično značilne (*P<0,05; **P<0,01; ***P<0,001)

ZAKLJUČKI:

Jagnjeta, ki so bila odstavljena pri povprečni starosti 75 dni so v celotnem obdobju od rojstva do zakola priraščala v povprečju 225 g/dan in so svojo ciljno maso (28,5 kg) dosegla pri povprečni starosti 105 dni (3,5 mesecev). Jagnjeta, ki niso bila odstavljena in so se pasla brez dokrmljevanja skupaj z materami do zakola so od rojstva do zakola v povprečju  priraščala 167 g/dan. Svojo ciljno telesno maso so dosegla pri povprečni starosti 143 dni (4,7 mesecev). Statistično značilno boljšo klavnost so imela jagnjeta spitana v hlevu, ki pa so imela tudi nekoliko večjo zunanjo zamaščenost. V mesnatosti in notranji zamaščenosti pa med hlevskimi in pašnimi jagnjeti ni bilo razlik.  Med spoloma se prirasti niso razlikovali, ženska jagnjeta pa so dosegla boljšo klavnost, masa toplih trupov ženskih jagnjet je bila večja, imeli pa so tudi večjo zunanjo zamaščenost.

V deležih makrokonfekcijskih kosov med skupinama  ni bilo posebnih razlik. Verjetno bi bile  razlike v makrokonfekcijskih kosih izrazitejše, če bi primerjali makrokonfekcijske kose pri jagnjetih, zaklanih pri večjih telesnih masah (nad 30 kg). Vendarle se je pokazala razlika v deležu reber s potrebušino, ki je bil večji pri križancih spitanih v hlevu (22,56 ± 0,28) v primerjavi s križanci na paši (20,99 ± 0,38). Delež stegna pa je bil večji pri križancih, ki so bili na paši (33,74 ± 1,48) in manjši pri križancih spitanih v hlevu (27,70 ± 1,11).

Rezultati senzorične analize so pokazali, da je bilo meso jagnjet iz obeh skupin (iz hleva in iz paše) neizrazito marmorirano, saj je bila povprečna ocena pri obeh skupinah 1,5 (pri ocenjevalni lestvici od 1 do 7). Meso v obeh skupinah tudi ni imelo tujega vonja ali tuje arome. Več točk so okuševalci podelili lastnostim, kot so sočnost, mehkoba, vonj in aroma. Meso jagnjet iz hleva je dobilo večjo oceno za sočnost (5,89) v primerjavi z mesom jagnjet iz paše (5,25). Meso jagnjet iz hleva je bilo tudi bolj mehko (6,78), kot meso jagnjet iz paše (6,34). Glede na število doseženih točk (blizu 7), lahko rečemo, da je meso jagnjet iz obeh skupin zelo sočno in zelo mehko. Z ocenami nad 6 sta bila ocenjena tudi vonj in aroma, kar pomeni, da ima meso iz obeh skupin tudi izražen vonj in aromo značilno za jagnjetino.

Precejšnje razlike med skupinama hlevsko spitanih in na paši vzrejenih križancev z dorper pasmo pa so se pokazale v maščobnokislinski sestavi intramuskularne maščobe. Predvsem je maščoba jagnjet s paše vsebovala večji delež nasičenih maščobnih kislin (MK), večkrat nenasičenih MK in n-3 večkrat nenasičenih MK. Zaradi navedenih razlik, je bilo tudi razmerje med n-6/n-3 večkrat nenasičenimi MK ožje v mesu jagnjet s paše (1,8) v primerjavi z jagnjeti iz hleva (3,5). Meso jagnjet s paše ima s prehranskega vidika bolj ugodno maščobnokislinsko sestavo.