GOSPODARSKO KRIŽANJE MLEČNE PASME (Istrska pramenka) S TERMINALNO MESNO PASMO (Dorper) TER PITANJE KRIŽANCEV NA VEČJO TELESNO MASO OB ZAKOLU
V poskus smo vključili deset jagnjet moškega spola, križancev med istrsko pramenko in dorper pasmo. Jagnjeta so bila od rojstva (konec maja 2021) do odstavitve (17.7.2021) skupaj z materami na kraških pašnikih. Odstavljena so bila pri povprečni starosti 52,2 ± 3,85 dni, ko so bila težka povprečno 21,2 ± 5,5 kg. Po odstavitvi so bila jagnjeta prestavljena v poseben boks, kjer so dobivala seno in dopolnilno krmno mešanico. Na voljo so imela svežo pitno vodo. Jagnjeta smo pitali do končne ciljne telesne mase 38,1 ± 2,5 kg oziroma 45 ± 4,0 kg. Jagnjeta iz lažje skupine so bila ob zakolu stara v povprečju 101,2 ± 3,3 dni, jagnjeta iz težje skupine pa 103,2 ± 4,4 dni. Pitanje je trajalo 50 dni.
Preglednica 1: osnovni statistični podatki za jagnjeta križance med istrsko pramenko in dorper pasmo moškega spola (LSM ± SE) zaklana pri telesni masi 38 kg oz. 45 kg
| Skupina | N | Lastnost | Srednja
vrednost |
SD | Min | Max |
| 38 kg | 5 | Rojen kot telesna masa ob rojstvu, kg starost ob odstavitvi, dni telesna masa ob odstavitvi, kg telesna masa ob zakolu, kg starost ob zakolu, dni |
2.2 3.86 51.20 16.76 38.10 101.20 |
0.830 1.13 3.34 3.16 2.57 3.34 |
1.00 2.60 48.00 12.40 34.30 98.00 |
3.00 5.30 56.00 19.90 41.10 106.00 |
| 45 kg | 5 | Rojen kot telesna masa ob rojstvu, kg starost ob odstavitvi, dni telesna masa ob odstavitvi, kg telesna masa ob zakolu, kg starost ob zakolu, dni |
1.00 5.60 53.20 25.60 45.06 103.20 |
0 0.40 4.43 3.07 4.08 4.43 |
1.00 5.10 48.00 23.20 40.40 98.00 |
1.00 6.10 58.00 29.20 49.50 108.00 |
N = število živali, SD = standardni odklon, Min = minimalna vrednost, Max = maksimalna vrednost
Iz osnovnih statističnih podatkov (Preglednica 1) je razvidno, da se skupini med seboj ne razlikujeta samo po ciljni telesni masi ob zakolu ampak tudi po telesni masi ob rojstvu in odstavitvi in po številu enojčkov in dvojčkov v skupinah. V skupini lažjih jagnjet so prevladovala jagnjeta iz večjih gnezd (dvojčki in trojčki), skupino težjih jagnjet pa so sestavljali enojčki. Tako so jagnjeta iz skupine 45 kg (enojčki) do odstavitve ob sesanju materinega mleka in postopnem zauživanju druge krme priraščala hitreje in zato ob enaki starosti dosegla večjo telesno maso ob odstavitvi (25,60 ± 3,07 kg) v primerjavi z jagnjeti iz skupine 38 kg (jagnjeta večjih gnezd) (telesna masa ob odstavitvi: 16,76 ± 3,16 kg).
V deset dnevnih intervalih smo spremljali količino zaužitega krmila in količino zaužitega sena v posamezni skupini. Med skupinama so bile opazne razlike v konzumaciji krmil, izračunana povprečna konzumacija krmil v skupini težjih jagnjet je bila 1600 g/jagnje/dan, v skupini lažjih jagnjet pa 1500 g/jagnje/dan. V konzumaciji sena med skupina ni bilo razlik. Povprečna konzumacija sena v obeh skupinah je bila 450 g/jagnje/dan.
Jagnjeta so bila zaklana v manjši klavnici oddaljeni 15 km od kmetije, kjer so bila vzrejena.
REZULTATI
Preglednica 2: Prirast in klavne lastnosti jagnjet križancev med istrsko pramenko in dorper pasmo moškega spola (LSM ± SE) zaklanih pri telesni masi 38 kg oz. 45 kg
| Lastnost | Telesna masa ob zakolu | Sig. | |
| 38 kg (N=5) | 45 kg (N=5) | ||
| Prirast od rojstva do odstavitve, g/dan | 251,03 ± 25,55 | 379,00 ± 25,55 | ** |
| Prirast od rojstva do zakola, g/dan | 338,73 ± 15,63 | 382,91 ± 15,63 | ns |
| Prirast od odstavitve do zakola, g/dan | 426,80 ± 20,13 | 389,30 ± 20,13 | ns |
| Klavnost, % | 47,27 ± 0,83 | 50,41 ± 0,83 | * |
| Masa toplega trupa, kg | 18,00 ± 0,86 | 22,74 ± 0,86 | ** |
| Masa hladnega trupa, kg | 17,44 ± 0,81 | 21,92 ± 0,81 | ** |
| EUROP mesnatost, 1 -15 | 8,20 ± 0,38 (R0) | 9,4 ± 0,38 (R+) | ns |
| Notranja zamaščenost, 1 -15 | 8,6 ± 0,64 (3+) | 9,6 ± 0,64 (4-) | ns |
| Zunanja zamaščenost, 1 -15 | 7,6 ± 0,50 (30) | 8,8 ± 0,50 (3+) | ns |
| pH45 | 6,37 ± 0,07 | 6,33 ± 0,07 | ns |
| pH24 | 5,15 ± 0,02 | 5,18 ± 0,02 | ns |
| Dolžina trupa, cm | 61,00 ± 0,86 | 64,20 ± 0,86 | * |
| Širina plečeta, cm | 15,88 ± 0,32 | 17,42 ± 0,32 | * |
| Širina stegna, cm | 17,00 ± 0,28 | 18,08 ± 0,28 | * |
Sig. – statistična značilnost; ns – ni statistično značilnih razlik (P>0,05);
*, **, *** – razlike med skupinami so statistično značilne (*P<0,05; **P<0,01; ***P<0,001)
Prirast jagnjet v času pitanja (od odstavitve do zakola) se med skupinama ni statistično značilno razlikoval, čeprav se kaže večji prirast od odstavitve do zakola (426,80 ± 20,13 g/dan) pri skupini, ki je bila zaklana pri 38 kg, kot pri skupini, ki je bila zaklana pri 45 kg (389,30 ± 20,13 g/dan). Izstopala je klavnost jagnjet IPD, ki so bila zaklana pri telesni masi 45 kg (50 %), ki je bila precej boljša od klavnosti jagnjet IPD zaklanih pri 38 kg (47 %). Če primerjamo klavnost jagnjet IPD z našimi prejšnjimi raziskavami, lahko ugotovimo, da je bila klavnost križancev IPD v tem preizkusu največja. Jagnjeta oplemenjene jezersko-solčavske pasme, zaklana pri telesni masi 43 kg so imela 46 % klavnost, kjer so večjo klavnost dosegala ženska jagnjeta v primerjavi z moškimi (Žgur in sod., 2003). Pričakovano je bila v skupini jagnjet, zaklanih pri 45 kg, statistično značilno večja tako masa toplega trupa kot tudi masa hladnega trupa (22,74 ± 0,86 kg in 21,92 ± 0,81 kg) v primerjavi z jagnjeti zaklanimi pri 38 kg (18,00 ± 0,86 kg in 17,44 ± 0,81 kg). Pričakovano so bili klavni trupi težjih jagnjet statistično značilno daljši in tudi širši v plečetu in stegnu. V zamaščenosti in mesnatosti (EUROP) pa med klavnimi trupi lažjih in težjih jagnjet ni bilo značilnih razlik, čeprav so se pokazale za pol razreda večje ocene pri trupih težjih jagnjet. Kaže se torej boljša mesnatost in hkrati nekoliko večja zamaščenost, kjer pa je zunanja pokritost z lojem še vedno znotraj razreda 3, ki predstavlja srednji razred zamaščenosti.
REZULTATI:
Preglednica 3: Senzorične lastnosti mesa jagnjet križancev med istrsko pramenko in dorper pasmo moškega spola (LSM ± SE) zaklanih pri telesni masi 38 kg oz. 45 kg
| Lastnost | Telesna masa ob zakolu | Sig. | |
| 38 kg (N=5) | 45 kg (N=5) | ||
| Marmoriranost, 1-7 | 1,6 ± 0,1 | 1,9 ± 0,1 | ns |
| Sočnost, 1-7 | 6,3 ± 0,1 | 6,2 ± 0,1 | ns |
| Mehkoba, 1-7 | 6,45 ± 0,08 | 6,25 ± 0,08 | ns |
| Vonj, 1-7 | 6,00 ± 0,00 | 6,00 ± 0,00 | ns |
| Tuji vonj, 1-7 | 1,00 ± 0,00 | 1,00 ± 0,00 | ns |
| Aroma, 1-7 | 5,75 ± 0,00 | 5,75 ± 0,00 | ns |
| Tuje arome, 1-7 | 1,00 ± 0,15 | 1,50 ± 0,15 | ns |
| Splošni vtis, 1-7 | 6,00 ± 0,07 | 5,75 ± 0,07 | ns |
| Rezna trdota, N | 46,02 ± 4,22 | 45,65 ± 4,22 | ns |
| Izgube med toplotno obdelavo, % | 31,16 ± 1,32 | 32,83 ± 1,32 | ns |
| Izgube med sedem dnevnim zorenjem, % | 3,99 ± 0,26 | 2,85 ± 0,26 | * |
Sig. – statistična značilnost; ns – ni statistično značilnih razlik (P>0,05);
*, **, *** – razlike med skupinami so statistično značilne (*P<0,05; **P<0,01; ***P<0,001)
V Preglednici 3 so prikazani rezultati analize senzoričnih lastnosti za obe skupini jagnjet. Iz razpredelnice je razvidno, da telesna masa ob zakolu ni vplivala na nobeno od senzoričnih lastnosti. V našem preizkusu pitanje moških jagnjet IPD tudi do telesne mase 45 kg ni poslabšalo senzoričnih lastnosti. Pri tem moramo opozoriti, da je bila starost jagnjet zaklanih pri telesni masi 45 kg komaj 103 dni in je bila skoraj enaka starosti lažjih jagnjet (101 dni), zaklanih pri 38 kg.
ZAKLJUČKI
Jagnjeta mlečnih pasem, kot je istrska pramenka, se odstavijo zgodaj, saj je prvotnega pomena prireja mleka, jagnjeta pa predstavljajo dodaten prihodek na kmetiji. V kolikor vključimo v del tropa tudi gospodarsko križanje z bolj mesnimi oz. terminalnimi pasmami, lahko poleg prireje mleka priredimo tudi kakovostna klavna jagnjeta. Ob dodatnem pitanju na večjo telesno maso ob zakolu pa so ta jagnjeta primerna tudi za konfekcioniranje. V tem preizkusu smo izkoristili obdobje hitre zmogljivosti za rast jagnjet, to je do treh ali največ štirih mesecev starosti in dosegli priraste večje od 300 g/dan. Križanci IPD so od rojstva do zakola priraščali v povprečju 360,8 g/dan. Povprečni prirast v času pitanja (od odstavitve do zakola) pa je presegel 400 g/dan. Sklepamo lahko, da je na hitrost rasti od rojstva do odstavitve vplivala predvsem telesna masa jagnjet ob rojstvu (ter velikost gnezda) oziroma vitalnost jagnjet. Rezultat preizkusa je dosežena večja telesna masa ob zakolu pri majhni starosti, meso pa je primerno pokrito z lojem, rahlo marmorirano z ugodnimi senzoričnimi lastnostmi. Z gospodarskim križanjem mlečnih pasem z mesno pasmo izboljšamo klavnost (večji izplen mesa) jagnjet. Za tako spitana jagnjeta pa bi vsekakor morali doseči primerno ceno na trgu. Za doseganje večje cene tako spitanih jagnjet bi morali rejci delovati še bolj organizirano, da bi najprej zagotovili dovolj velike količine kakovostnih in izenačenih klavnih trupov večjih mas.