V poskus smo vključili 32 jagnjet, od tega je bilo 16 jagnjet (8 moškega in 8 ženskega spola) oplemenjene jezersko-solčavske pasme (JSR) in 16 jagnjet (8 moškega in 8 ženskega spola) križancev s teksel pasmo (JSRxT). Jagnjeta so bila rojena v obdobju od 10. marca do 4. aprila 2019 in so bila odstavljena pri povprečni starosti 96,7 dni in povprečni telesni masi 22,9 kg. Jagnjeta so imela od 10. dneva starosti dalje tudi dostop do krmil. Do začetka pašne sezone so bila jagnjeta v hlevu skupaj z materami. Od začetka pašne sezone (od 5. aprila dalje) so bila jagnjeta na paši skupaj z materami, kjer so prav tako imela dostop do krmil. Na dan odstavitve (2.7.2019) so bila jagnjeta prestavljena v posebno čredinko z urejeno krmilnico za dokrmljevanje na paši. Uporabili smo dopolnilno krmilo E-JGN v obliki peletov, ki je energetsko in beljakovinsko izravnano krmilo, prilagojeno prehranskim potrebam jagnjet. Krmilo je sestavljeno iz koruze, ječmena, tritikale, lucerne, sončničnih in sojinih pogač. Jagnjeta so imela prost dostop do krmil, ki so jih zauživala po volji. V povprečju so jagnjeta zaužila 1056 g krmila/dan/jagnje. Rastnost jagnjet smo spremljali v 10 dnevnih intervalih. Dokrmljevanje jagnjet smo izvajali skozi celotno obdobje paše, do telesne mase 35 kg ob zakolu. Preverili smo vpliv pasme in spola na rast in klavne lastnosti ter kakovost mesa.
Odstavitev: 2.7.2019, pri povprečni telesni masi ob odstavitvi = 23,00 kg
Paša: 3.7.2019 – 15.9.2019 (75 dni)
Dokrmljevanje na paši:
| Obdobje paše | Poraba krmil v obdobju, kg | Število jagnjet | Poraba krmil dnevno,
kg |
Število dni | Konzumacija krmil,
g/dan/jagnje |
| 3.7.2019-5.8.5019 | 1035 | 32 | 31,4 | 33 | 980 |
| 5.8.2019-20.8.2019 | 405 | 23 | 27 | 15 | 1170 |
| 20.8.2019-16.9.2019 | 285 | 10 | 10,2 | 27 | 1020 |
REZULTATI
Klavne lastnosti jagnjet obeh spolov oplemenjene jezersko-solčavske pasme (JSR) in njenih križancev s texel pasmo (JSRT) (LSM ± SE)
| Lastnost | Pasma (P) | Spol (S) | ||||
| JSR | JSRT | moški | ženski | Sig. (P) | Sig. (S) | |
| Prirast od rojstva do zakola, g/dan | 203,28 ± 6,29 | 221,98 ± 6,11 | 228,62 ± 6,30 | 196,64 ± 6,11 | * | *** |
| Prirast od odstav. do zakola, g/dan | 234,09 ± 15,83 | 255,82 ± 15,36 | 281,05 ± 15,83 | 208,86 ± 15,35 | ns | ** |
| Klavnost, % | 45,98 ± 0,83 | 46,24 ± 0,81 | 44,35 ± 0,83 | 47,87 ± 0,81 | ns | ** |
| pH45 | 6,58 ± 0,09 | 6,72 ± 0,09 | 6,72 ± 0,09 | 6,58 ± 0,09 | ns | ns |
| pH24 | 5,52 ±0,01 | 5,50 ± 0,01 | 5,51 ± 0,01 | 5,52 ± 0,01 | ns | ns |
| EUROP mesnatost, 1-15 | 7,25 ± 0,34
(R-) |
9,75 ± 0,33
(U-) |
8,44 ± 0,34
(R0) |
8,58 ± 0,33
(R0) |
*** | ns |
| Zunanja zamaščenost, 1-15 | 7,67 ± 0,35
(30) |
7,22 ± 0,34
(3-) |
7,24 ± 0,35
(3-) |
7,66 ± 0,34
(30) |
ns | ns |
| Notranja zamaščenost, 1-15 | 8,83 ± 0,42
(3+) |
8,63 ± 0,27
(30) |
7,99 ± 0,34
(30) |
9,47 ± 0,24
(4-) |
ns | ** |
Sig. – statistična značilnost; ns – ni statistično značilnih razlik (P>0,05);
*, **, *** – razlike med skupinami so statistično značilne (*P<0,05; **P<0,01; ***P<0,001)
Deleži makrokonfekcijskih kosov obeh spolov oplemenjene jezersko-solčavske pasme (JSR) in njenih križancev s texel pasmo (JSRT) (LSM ± SE)
| Lastnost | Pasma (P) | Spol (S) | ||||
| JSR | JSRT | moški | ženski | Sig. (P) | Sig. (S) | |
| Vrat, % | 7,60 ± 0,18 | 7,09 ± 0,17 | 7,83 ± 1,18 | 6,86 ± 0,17 | * | *** |
| Podplečje, % | 3,55 ± 0,12 | 3,62 ± 0,12 | ns | ns | ||
| Pleče, % | 18,87 ± 0,30 | 18,40 ± 0,29 | 19,04 ± 18,23 | 18,23 ± 0,29 | ns | ns |
| Hrbet, % | 6,86 ± 0,13 | 6,59 ± 0,13 | 6,99 ± 0,14 | 6,47 ± 0,13 | ns | ** |
| Ledja, % | 5,23 ± 0,10 | 5,55 ± 0,10 | 5,24 ± 0,10 | 5,55 ± 0,10 | * | * |
| Rebra s potrebušino, % | 21,32 ± 0,42 | 20,89 ± 0,40 | ns | ns | ||
| Stegno, % | 31,83 ± 0,99 | 32,54 ± 0,96 | ns | ns | ||
| Ledvica, % | 0,72 ± 0,02 | 0,65 ± 0,02 | 0,75 ± 0,02 | 0,62 ± 0,02 | * | *** |
| Ledvični loj, % | 1,77 ± 0,14 | 1,24 ± 0,14 | 1,22 ± 0,14 | 1,80 ± 0,14 | * | ** |
Sig. – statistična značilnost; ns – ni statistično značilnih razlik (P>0,05);
*, **, *** – razlike med skupinami so statistično značilne (*P<0,05; **P<0,01; ***P<0,001)
Vsebnost celokupne maščobe in vsebnost nekaterih maščobnih kislin v intramuskularni maščobi dolge hrbtne mišice jagnjet obeh spolov oplemenjene jezersko-solčavske pasme (JSR) in njenih križancev s texel pasmo (JSRT) (LSM ± SE)
| Maščobna kislina | Pasma | ||
| JSR | JSRT | Sig. | |
| Celokupne maščobe, g/100 g | 1,78 ± 0,13 | 1,92 ± 0,12 | ns |
| Vsota C18:1 | 37,81 ± 0,63 | 39,86 ± 0,61 | * |
| Linolna, LN | 10,44 ± 0,45 | 8,48 ± 0,44 | ** |
| Alfa linolenska, ALA | 0,99 ± 0,05 | 1,09 ± 0,05 | ns |
| Konjugirana linolna, c9t11CLA | 0,48 ± 0,03 | 0,52 ± 0,03 | ns |
| Nasičene maščobne kisline, SFA | 39,90 ± 0,41 | 40,44 ± 0,39 | ns |
| Enkrat nenasičene maščobne kisline, MUFA | 41,81 ± 0,64 | 43,81 ± 0,62 | * |
| Večkrat nenasičene maščobne kisline, PUFA | 18,03 ± 0,77 | 15,56 ± 0,75 | * |
| n-6 PUFA | 14,65 ± 0,66 | 11,90 ± 0,64 | ** |
| n-3 PUFA | 3,03 ± 0,20 | 3,23 ± 0,19 | ns |
| Razmerje n-6/n-3 PUFA | 5,11 ± 0,27 | 3,76 ± 0,27 | *** |
| Dolgoverižne PUFA | 5,21 ± 0,27 | 4,49 ± 0,27 | ns |
| Dolgoverižne n-6 PUFA | 4,22 ± 0,22 | 3,41 ± 0,21 | * |
| Dolgoverižne n-3 PUFA | 2,03 ± 0,16 | 2,14 ± 0,15 | ns |
Sig. – statistična značilnost; ns – ni statistično značilnih razlik (P>0,05);
*, **, *** – razlike med skupinami so statistično značilne (*P<0,05; **P<0,01; ***P<0,001)
Pri dokrmljevanju odstavljenih jagnjet JSR in JSRT pasme na paši so se pokazale razlike med pasmama in spoloma. Križanci s texel pasmo so v primerjavi z JSR jagnjeti dosegli boljše priraste tako v obdobju od rojstva do zakola (221,98 ± 6,11 g/dan vs. 203,28 ± 6,29 g/dan) kot tudi v obdobju pitanja na paši (255,82 ± 15,36 g/dan vs. 234,09 ± 15,83 g/dan). Klavni trupi križancev so imeli tudi boljšo klavnost, boljšo EUROP mesnatost ter manjšo notranjo zamaščenost. Moška jagnjeta so v obdobju pitanja na paši dosegala precej večje priraste kot jagnjeta ženskega spola. Klavni trupi jagnjet ženskega spola so imeli boljšo klavnost in večjo notranjo zamaščenost. Jagnjeta ženskega spola je priporočljivo zaklati pri nekoliko manjših telesnih masah, kot jagnjeta moškega spola, saj je rast kasneje počasnejša, povečuje pa se le zamaščenost. Dokrmljevanje jagnjet na paši ima statistično značilen vpliv na maščobnokislinsko sestavo mesa. Meso jagnjet oplemenjene jezersko-solčavske pasme je vsebovalo manj enkrat nenasičenih maščobnih kislin in več večkrat nenasičenih maščobnih kislin (PUFA) in več n-6 PUFA. Razmerje n-6/n-3 PUFA je bilo temu primerno širše v mesu JSR jagnjet (5,11 ± 0,27) in ožje v mesu JSRT jagnjet (3,76 ± 0,27). Razmerje n-6/n-3 PUFA je bilo odvisno tudi od obdobja dokrmljevanja. V mesu jagnjet, ki jih dalj čas dokrmljujemo na paši se to razmerje zmanjšuje zaradi večje vsebnosti n-6 PUFA v dopolnilni krmi. Z vidika prehrane ljudi to zmanjšanje deleža α-linolenske maščobne kisline (iz skupine n-3 PUFA) ni problematično, ker ima jagnjetina kot pusto meso zelo malo intramuskularne maščobe in te ne prispevajo zelo veliko k prehranski oskrbi človeka z maščobami (tudi z n-3). Tudi razmerje n-6/n-3 PUFA s stališča dokrmljevanja na paši ni problematično iz enakega razloga. Poleg tega je razmerje v mesu jagnjet, ki jih dokrmljujemo na paši še vedno v okviru priporočil (od 4 do 5). Cilj dokrmljevanja na paši je predvsem izboljšanje prirasta. Predvsem pa bi bilo potrebno rezultate podkrepiti z natančnim ekonomskim ovrednotenjem takega načina pitanja jagnjet, preden ga v celoti priporočamo rejcem. V prihodnje bi bilo smiselno v raziskavo vključiti tudi restriktivno dokrmljevanje jagnjet na paši, saj bi na ta način verjetno izboljšali konzumacijo paše in zmanjšali konzumacijo krmil na paši.