Istrska pramenka (IP)

Istrska pramenka je ena izmed štirih slovenskih avtohtonih pasem ovc. Namenjena je prireji mleka in zgodaj odstavljenih jagnjet.

Pasma se je oblikovala na območju Krasa in Istre, kjer so ovčarji redili domačo, avtohtono ovco, ki so ji rekli istrijanka, kraška ovca, primorska ovca in celo ovca surove volne. Ime je dobila po polotoku Istra in izrazito dolgi pramenasti in grobi volni. V preteklosti je bila ovčereja na tem območju precej razširjena in razvita. Znana je bila kratka in dolga transhumanca. Paša je poleti potekala na Snežniku in v okolici, jeseni v okolici Vremščice, v zimskem obdobju pa v Istri in Furlaniji. Istrsko pramenko so redili predvsem zaradi njenih izrednih lastnosti, kot so sposobnost hoje na dolge razdalje in paše med kamenjem. Ovca popase tudi suho staro rušo, med kamenjem pa spretno išče mlado travo.

Istrska pramenka je ovca velikega okvirja, ki je posledica dolgega, visoko nasajenega trupa ter dolgih, močnih nog. Noge živali so močne s čvrstimi in trdimi biclji. Živali so srednje omišičene. Ozko glavo z izbočenim nosnim profilom in štrlečimi ušesi ima nasajeno na dolgem vratu. Ovce so praviloma brez rogov, ovni pa imajo dobro razvite in zavite rogove. Barva plašča večine ovc je bela s temnimi pikami po glavi in trupu. Pri nekaterih živalih prevladuje temna barva. Za barve plašča obstajajo posebna poimenovanja, in sicer bele ovce – zelenke, črne – more, pikaste – pike, lisaste – lise, ovce s kratkimi uhlji – čube, rogate – rožke in ovce brez rogov – mulaste. Za pramenke je značilna slabša poraščenost z volno, saj je po nogah in trebuhu večinoma gola, drugod pa jo pokriva le groba krovna dlaka. Vime je pravilne oblike, visoko pripeto, z velikimi in lepimi seski.

Telesna masa ovc je od 60 do 75 kg, ovni pa dosežejo do 95 kg in več. Za vse pasme pramenk je značilno, da so pozno zrele, rast končajo pri starosti treh do štirih let. Spolno dozorijo pri starosti 16 do 18 mesecev. Ovce te pasme so sezonsko poliestrične z jagnjitvami enkrat na leto v pomladanskem času.