V poskus smo vključili 24 jagnjet – križancev med ovcami oplemenjene jezersko-solčavske pasme in ovni pasme teksel (JSRT). Skupina 12 jagnjet je bila odstavljena pri povprečni starosti 50,5 dni ter povprečni telesni masi 16,0 kg (zgodaj odstavljena jagnjeta), medtem ko je bilo preostalih 12 jagnjet odstavljenih pri povprečni starosti 75,3 dni ter povprečni telesni masi 20,3 kg (pozno odstavljena jagnjeta). V obeh skupinah je bilo 6 jagnjet moškega in 6 jagnjet ženskega spola. Vsa jagnjeta so bila rojena in vzrejena na isti kmetiji. Po odstavitvi so imela jagnjeta obeh skupin na voljo isto seno in ista krmila, do katerih so imela sicer dostop od 10. dneva starosti dalje. Zgodaj odstavljena jagnjeta so bila zaklana pri povprečni telesni masi 36,7 kg in povprečni starosti 107,3 dni, medtem ko so bila pozno odstavljena jagnjeta zaklana pri povprečni telesni masi 36,4 kg in povprečni starosti 121,2 dni.

Preverili smo vpliv starosti ob odstavitvi in spola na rast, klavne lastnosti, deleže makrokonfekcijskih kosov mesa, vsebnost nekaterih maščobnih kislin ter na nekatere senzorične lastnosti mesa. V model za dnevne priraste smo vključili starost ob odstavitvi (50 dni in 75 dni) ter spol jagnjet (moški in ženski) kot kvalitativna vpliva, medtem ko smo v model za klavne lastnosti, deleže makrokonfekcijskih kosov ter senzorične lastnosti poleg omenjenih dveh vplivov vključili še dnevni prirast od rojstva do zakola kot linearno regresijo. V model za vsebnost maščobnih kislin je bila  poleg omenjenih vplivov kot linearna regresija vključena tudi celokupna vsebnost maščobe v dolgi hrbtni mišici.

REZULTATI:

Preglednica 1: Opisna statistika za lastnosti rasti JSRT jagnjet glede starost ob odstavitvi

Preglednica 2: Lastnosti rasti in klavne lastnosti jagnjet križancev med oplemenjeno jezersko-solčavsko in teksel pasmo glede na starost ob odstavitvi in spol (LSM ± SE)

Sig. – statistična značilnost; ns – ni statistično značilnih razlik (P > 0,05);

*, **, *** – razlike med skupinami so statistično značilne (*P < 0,05; ** P<0 ,01; ***P < 0,001)

Preglednica 3: Deleži makrokonfekcijskih kosov jagnjet križancev med oplemenjeno jezersko-solčavsko in teksel pasmo glede na starost ob odstavitvi in spol (LSM ± SE)

Sig. – statistična značilnost; ns – ni statistično značilnih razlik (P > 0,05);

*, **, *** – razlike med skupinami so statistično značilne (*P < 0,05; ** P<0 ,01; ***P < 0,001)

Preglednica 4: Vsebnost celokupne maščobe in vsebnost nekaterih maščobnih kislin v intramuskularni maščobi dolge hrbtne mišice jagnjet križancev med oplemenjeno jezersko-solčavsko in teksel pasmo glede na starost ob odstavitvi (LSM ± SE)

Sig. – statistična značilnost; ns – ni statistično značilnih razlik (P>0,05);

*, **, *** – razlike med skupinami so statistično značilne (*P<0,05; **P<0,01; ***P<0,001)

Preglednica 5: Senzorične lastnosti mesa jagnjet križancev med oplemenjeno jezersko-solčavsko in teksel pasmo 7 dni po zakolu glede na starost ob odstavitvi (LSM ± SE)

Sig. – statistična značilnost; ns – ni statistično značilnih razlik (P>0,05);

*, **, *** – razlike med skupinami so statistično značilne (*P<0,05; **P<0,01; ***P<0,001)

ZAKLJUČKI

Starost ob odstavitvi je vplivala na rastnost JSRT jagnjet. Dnevni prirast od rojstva do zakola je bil namreč značilno večji pri zgodaj odstavljenih jagnjetih (309 ± 10 g/dan) v primerjavi s pozno odstavljenimi jagnjeti (271 ± 10 g/dan), posledica česar je bila, da so bila zgodaj odstavljena jagnjeta zaklana kar 14 dni prej kot pozno odstavljena jagnjeta.

Starost ob odstavitvi je od vseh klavnih lastnosti vplivala zgolj na EUROP mesnatost, ki je bila za približno eno oceno višja pri pozno odstavljenih jagnjetih (10,26 ± 0,24 ≈ U-) v primerjavi z zgodaj odstavljenimi jagnjeti (9,41 ± 0,24 ≈ R+).  Na deleže makrokonfekcijskih kosov z izjemo deleža ledij, ki je bil značilno večji pri zgodaj odstavljenih jagnjetih (6,10 ± 0,16 %) v primerjavi s pozno odstavljenimi jagnjeti (5,57 ± 0,16), starost ob odstavitvi ni vplivala.

Tudi na senzorične lastnosti mesa starost ob odstavitvi ni pomembno vplivala. Trdota mesa je bila značilno večja pri zgodaj odstavljenih jagnjetih (40,10 ± 2,40 N) kot pri pozno odstavljenih jagnjetih (30,41 ± 2,40 N). Skladno s tem je bila ocena za mehkobo, ki je bila sicer ocenjena subjektivno, večja pri mesu pozno odstavljenih jagnjet (6,59 ± 0,13) v primerjavi z mesom zgodaj odstavljenih jagnjet (6,11 ± 0,13). Pri senzoričnih lastnostih se je pojavila razlika le še pri subjektivni oceni za prisotnost tujega vonja. Le-ta je bila nekoliko večja pri mesu pozno odstavljenih jagnjet (1,32 ± 0,08) v primerjavi z mesom zgodaj odstavljenih jagnjet (1,07 ± 0,08).

Pri maščobno-kislinski sestavi mesa nismo našli nobenih razlik med zgodaj in pozno odstavljenimi jagnjeti, kar pa je pričakovano, saj na maščobno-kislinsko sestavo mesa vpliva predvsem prehrana jagnjet, v našem poskusu pa sta bili obe skupini jagnjet krmljeni z istim senom ter istimi krmili.

Predvidevamo, da  da bi ob večji razliki v starosti ob odstavitvi med zgodaj in pozno odstavljenimi jagnjeti pokazale večje razlike tako v klavnih lastnostih kot tudi v senzoričnih lastnostih mesa.

Na podlagi rezultatov tega poskusa menimo, da je odstavitev jagnjet križancev med oplemenjeno jezersko-solčavsko pasmo ovc ter pasmo teksel pri 50 dneh bolj smiselna kot pri 75 dneh, saj so zgodaj odstavljena jagnjeta zaradi višjih dnevnih prirastov dosegla primerno klavno maso 14 dni prej kot pozno odstavljena jagnjeta, ob tem pa je potrebno upoštevati, da z izjemo nekoliko tršega mesa zgodaj odstavljenih jagnjet zgodna odstavitev ni imela nobenega negativnega vpliva na klavne lastnosti, maščobno-kislinsko sestavo mesa ter senzorične lastnosti mesa.