Bovška ovca (B)
Bovška ovca je slovenska avtohtona pasma ovc, ki je namenjena prireji mleka in zgodaj odstavljenih jagnjet.
Nastala je v Zgornjesoški dolini in dobila ime po kraju Bovec, kjer jo tudi največ redijo. V dolini Trente ji pravijo tudi »trentarka«. Bovška ovca izvira od prvotne bele ovce, ki je bila nekdaj razširjena v alpskem svetu in naj bi nastala s križanjem ovc za prirejo mleka in ovc za volno.
Zaradi dobrih proizvodnih lastnosti in prilagojenosti je pasma razširjena na širšem območju Zgornje Soške doline, pa tudi na drugih območjih Slovenije. Pasma je vse do danes sledila svojemu osnovnemu rejskemu cilju prilagojenosti na slabe razmere in skromno okolje. Pasmo redijo v majhnih tropih od 5 do 25 živali. Le redki tropi so večji od 100 ovc.
Živali te pasme so bele, črne ali pisane barve in majhnega okvira. Glavo imajo majhno, ozko, fino, plemenito, ravnega nosnega profila, poraščeno do ušes in s čopom na čelu pri nekaterih živalih . Gobec je ozek, zašiljen in fin, nos je lahko bel, črn ali pikčast. Oči so živahne, majhne do srednje velike in brez obrobne barve. Ovce imajo majhna, na stran štrleča ušesa. Vrat je srednje dolg in tanek ter skladno prehaja v oplečje. Neizrazito oplečje skladno prehaja v trup. Hrbet in ledja sta koščena, ravna in kratka. Stegno je kratko in neizrazito, trikotne oblike ter slabo omišičeno. Noge so tanke, kratke in neporaščene do višine malo nad skočnim sklepom. Rep je srednje dolg. Volna je groba, dokaj resasta in neizrazito pramenasta.
Povprečna višina vihra pri ovnih je do 65 cm ter med 45 – 55 cm pri ovcah, medtem ko je telesna masa pri ovnih večja od 50 kg in pri ovcah večja od 40 kg. V boljših rejah je povprečna velikost gnezda 1,4 do 1,5 jagnjet na gnezdo. Pogosti so dvojčki. Ovni dosežejo spolno zrelost pri starosti šestih mesecev, ovce pa malce kasneje. Za bovško ovco je značilna dobra mlečnost. V boljših rejah dajo ovce tudi več kot 250 kg mleka v laktaciji s 6,3 % mlečne maščobe in 5,4 % mlečnih beljakovin. Bovška ovca je sezonsko poliestrična. V času, ko ni pripustov, ovnov ni v tropih.
Glavni proizvod bovške ovce je mleko, ki ga rejci tradicionalno predelujejo v sir in tržijo pod zaščiteno blagovno znamko »Bovški sir«. Stranska proizvoda sta albuminska skuta in sirotka. Prireja jagnjetine in volne sta pri bovški ovci drugotnega pomena, a tudi ne zanemarljiva. Bovška ovca je bila osnovna pasma pri nastanku oplemenjene bovške ovce.
Rejci
Tip reje |
Status gospodarstva |
||||
K – konvencionalna reja | Nad – gospodarstvo z nadzorovanim tveganjem za klasični praskavec | ||||
E – ekološka reja | Zan – gospodarstvo z zanemarljivim tveganjem za klasični praskavec | ||||
več informacij o statusu … |