Burska koza (BU)

Burska koza je tujerodna pasma koz v Sloveniji. Pasma je razširjena po celotni Sloveniji. Glavni rejski cilj je ohraniti pasmo v mesnem tipu in ohraniti celoletno poliestričnost. Pasma je primerna tudi za gospodarsko križanje.

Burska koza izvira iz južne Afrike. Prvotne populacije burskih koz so nastale pri južnoafriških nomadskih plemenih. Z nenačrtnim križanjem afriških koz s kozami iz Evrope, iz nizozemskih kolonij Indije in iz vzhodne Azije se je v 19. stoletju izoblikovala današnja burska koza (ang. Boer goat). Ime pasme nakazuje, da so to pasmo izoblikovali Buri, nizozemski naseljenci v južnem delu Afrike. Beseda boer po nizozemsko pomeni kmet oz. kmetija. Nekoliko kasneje so v južnoafriški regiji Vzhodni Cape evropski priseljenci odločili, kakšne koze želijo rediti. Določili so želen tip, barvo dlake in konformacijo. Iz obstoječe populacije so s selekcijo izoblikovali današnjo bursko kozo v mesnem tipu.

Živali so bele barve z rdeče rjavo glavo in dolgimi, povešenimi ušesi, ki se vihajo. Nosna linija je bele barve. Telo je enakomerno poraslo s kratko in gladko dlako. Pri kozlih so dlake na vratu in pod repom nekoliko daljše. Zaželena je pigmentirana koža na delih telesa, ki niso porasli z dlako – na glavi in pod repom. Vse živali so rogate. Rogovi so temno obarvani, močni, ne predolgi in se v loku počasi spuščajo nazaj. . Temno so obarvani tudi parklji. Glava je močna z izbočeno nosno linijo (ovnova glava) in širokimi usti. Vrat je srednje dolg, proti telesu se spušča v ravni liniji. Hrbtna linija je ravna. Telesni okvir je precej čokat,  robusten in dobro omišičen. Prsni koš je širok in dobro razvit. Rebrni lok je izrazit. Križ ne sme biti preveč podrt. Noge so kratke, omišičene z dolgimi in globokimi stegni ter izrazitimi zadnjimi četrtmi. Vime pri kozah je dobro pripeto.

Kozli tehtajo od 100 do 130 kg, koze od 70 do 80 kg. Živali, zaradi kratkih nog in čokatosti, izgledajo manjše , vendar je dejanska višina vihra pri kozah od 60 do 70 cm in pri kozlih od 70 do 90 cm.

Koze burske pasme so v Južnoafriški republiki celoletno poliestrične . Spolna aktivnost je najbolj izražena v jeseni. Celoletna poliestričnost se kaže tudi pri burskih kozah v Sloveniji, čeprav je od ekvatorja oddaljena bolj kot Južnoafriška republika. V Sloveniji je obdobje spolne aktivnosti v jeseni in pozimi zaradi oddaljenosti od ekvatorja nekoliko krajše, spomladi in poleti pa manj izrazito.

Mladice dosežejo spolno zrelost okoli enega leta starosti. Kozli lahko plodijo že mnogo prej, a mladi kozli niso tako uspešni kot starejši in jih ni dobro prehitro obremenjevati z velikim številom koz. Primerna oskrba omogoča tehnologijo s kontinuiranimi jaritvami. V povprečju koze dosegajo 1,70 rojenih kozličev na gnezdo.