Slovenska srnasta koza (SR)

Slovenska srnasta koza je tradicionalna pasma koz v Sloveniji. Je najštevilčnejša pasma koz ter je razširjena po celotnem območju države.

Spada med evropske alpske pasme koz in je izrazito mlečna pasma. Nastala je z oplemenjevanjem slovenske lokalne populacije različno obarvanih koz z nemško srnasto kozo (Bunte Deutsche Edelziege) iz Nemčije in francoske alpske koze – srnastega barvnega vzorca (Chamoisée) iz Francije.

Živali imajo kratko in gladko dlako, ki je pri samcih lahko daljša na vratu in po hrbtu. Osnovna barva plašča je  sivorjava do rjavordeča, včasih tudi temnorjava, s črno progo po hrbtu, s črnimi ušesi ter črnim vrhom repa. Glava je značilna, plemenita, mlečna, kozli imajo tipično samčevo glavo. Vrat prehaja v viher brez grbe, hrbtna linija je ravna, telo pa značilno za mlečni tip živali s poudarjenim dolgim trikotnim profilom. Pojavljajo se rogate in brezrožne živali. Priporočljivo je, da se brezrožnih samcev ne odbira za pleme, še posebej ne v tropih z brezrožnimi samicami.

Slovenska srnasta koza je manjšega okvira od slovenske sanske koze. Kljub mlečnemu tipu je omišičenost zadovoljiva, kar je pomembno pri pitanju kozličev za zakol. Koze so težke od 50 do 70 kg in v vihru visoke od 70 do 80 cm. Kozli so v povprečju težji za 20 kg, lahko pa dosežejo tudi več kot 100 kg. Višina vihra pri kozlih je med 80 in 90 cm.

Pasma je sezonsko poliestrična. Prsk se prične meseca avgusta in traja do januarja. Zrelost mladic in mladih kozlov za pripuste je v veliki meri odvisna od ustrezne oskrbe (prehrana in zdravstveno stanje). V primeru dobre oskrbe lahko prvič pripuščamo tudi pred enim letom starosti. Velikost gnezda je v povprečju 1,6 rojenih kozličev na gnezdo. V povprečju slovenska srnasta koza priredi 450 kg mleka v laktaciji s 3,2 % mlečne maščobe in 3,0 % mlečnih beljakovin V dobrih pogojih reje lahko dajo tudi več kot 500 kg mleka v laktaciji.. Živali so odporne, dobrega zdravja in kar je najpomembnejše, tudi v slabih pogojih reje ohranjajo dobro prirejo. Pasma je primerna tako za pašno rejo na strmih površinah kot tudi za hlevsko rejo.

Rejci

Tip reje

Status gospodarstva

K – konvencionalna reja Nad – gospodarstvo z nadzorovanim tveganjem za klasični praskavec
E – ekološka reja Zan – gospodarstvo z zanemarljivim tveganjem za klasični praskavec
več informacij o statusu …
FORTUNA MARJETKA (E)
PODLIPA 6, 1360 VRHNIKA
(031) 616 188
-
Št. živali 19
ODDELEK ZA ZOOTEHNIKO BF, (K)
GROBLJE 3, 1230 DOMŽALE
-
(051) 487 868
Št. živali 58
PREGELJ NEVO (E)
MOHORINI 2, 5292 RENČE
(05) 395 53 06
(051) 611 187
Št. živali 113
PRIMOŽIČ BOJAN (K)
TREBIJA 9, 4224 GORENJA VAS
-
(030) 660 179
Št. živali 34
TOTTER CIRIL (E)
GRIBLJE 13, 8332 GRADAC
(07) 306 91 70
(040) 742 413
Št. živali 5
VIDEC FRANC (K)
VODRUŽ 34, 3230 ŠENTJUR
(03) 574 04 72
(031) 844 612
Št. živali 160
ČESNIK GREGA (K)
POD KERINOM 2, 6257 PIVKA
-
(040) 572 766
Št. živali 75